Skrbi?

Še včeraj sem si razbijal glavo, kako bom na MKM sploh lahko pretekel svojo drugo enaindvajsetko. Namreč, če hočem (moram?) do jeseni natrenirat za maraton ne prav veliko nad petimi urami, potem ni druge, kot da začnem zgodaj, anede?

Ampak začel - trenirat - še nisem in to me malo skrbi. V hribe se ni dovolj podit, bo treba res tečt. Tečt.

Kakorkoli že, težave s skrbmi so se potem včeraj zvečer razblinile kar same. Recept pa je natanko takšen:

• Najprej greš mal skočit na Murov'co - da gre sitnoba ven, da se mal ogreješ in da svet dobi lepše barve.
• Potem malo tečeš dol, ker si že fino ogret in je vse okoli tebe luštno in lepo. Še sneg ti ne gre več na živce.
• Nato zaviješ v gostilno na "enega".
• Kmalu si že malce glasnejši in delaš super dobre plane. Malo te skrbi MKM, ampak ne več toliko kot prej.
• Še hitreje postaneš prevzeten in... hop... tvojih skrbi ni več! Kar naenkrat te MKM sploh ne skrbi več!

Enostavno, kajne?

Zdaj si razbijam glavo, kako naj pretečem 36km en teden pred MKM! Jebemti, pa saj to ni res!