Pa je za nami še en Krtinski Izziv. Tokrat že četrti po vrsti.
V zadnjih dneh smo zbrali vtise, se navduševali, se spraševali, malo skrbeli, a predvsem bili zadovoljni. Čeprav je tudi tokrat prišla za nami tista praznina, ki nastane, ko se kak velik dogodek konča in navdušenje ostane v praznem prostoru, ko evforija popusti in adrenalin ne polni več žil. O, ja, seveda je prišla! A je na srečo tudi hitro odšla!
Vse skupaj se je - kot vedno - začelo že kar nekaj časa prej. A v petek zvečer je bil pa že čas, da se poprime za povsem konkretno delo! Zastavice so visele povsod. Cela dnevna jih je bila!
V soboto smo potem vstali še pred kurami, še v temi se je bilo treba odpravit na prizorišče, namestit KTje, spravit prizorišče v red in uredit še milijon majhnih stvari! Še dobro, da imamo pridne pomočnike! Kartice, kartončki, karte, opisi... eh, cela miza vseh materialov!
Potem pa so kar naenkrat že prišli prvi tekmovalci. Ojej, a že?!
Še sreča, da nismo izgubil vse neresnosti. Če si samo resen, te hitro preplavijo skrbi...
Jaz pa sem razlagal in razlagal in razlagal. Drugi so me pa slikal. Kar naprej se je nekaj bliskalo.
Petnajst do devetih je bila že prva predstavitev proge. Za ultraše!
Ultrašev je bilo na žalost le pet, ampak bili so čisto naši! Naši udeleženci in tudi, če bi bil samo en, bi zanj prav tako poskrbeli! In bil sem prav vesel, da je vsaj pet ljudi hodilo po trasi, ki smo jo mi sami naredili, prehodili! Še Mateja je zbrala pogum in prešaltala s Pohodniške na Ultro! Juhej!
Še dve živi kontrolni točki smo imeli, Janez na KT 2 in Marko na KT 5, nekako naštimani na tretjinah poti. Da bi tekmovalcem zagotovili dovolj vode in hrane in ker sam vem, da tekmovalcem veliko pomeni, da nekdo skrbi za njih na progi!
In potem je bila kar naenkrat devet in pok! in so šli Ultraši dogodivščinam naproti!
Nekako mi niso tako štartali kot na tekmah treking lige... Hm, hm, hm.
A se nismo morali ozirati preveč za njimi, je bilo treba že skrbet za Pohodniško kategorijo. Ker smo imeli le dve trasi, je bila Pohodniška pravzaprav bolj Aktivna, tista vmesna je manjkala. Za pričakovano publiko pač ni šlo delati več kot dve progi. Tako je bila Pohodniška morda malce prekratka.
Poslušali pa so. Kot v prvem razredu.
Potem pa je bilo treba tudi njih spustiti z verige!
Jaz sem potem moral šibat na pohodniško KT 2, ki je bila edina živa. Sem se bal, da me bo kdo prehitel, nekateri so kar hitro začeli!
S sabo sem si vzel še za brat. A sem prebral vsega skupaj tri stavke, ker so tekmovalci kar naprej prihajali. Prvi so prišli v lahnem drncu že zelo kmalu!
Wega njim tik za petami! Fant je to resno vzel! Super!
Ta zadnji pa so se prikazali še sladkogorci. Noge bolijo od šteng, a?
Ko so šli vsi mimo mene, sem jo mahnil še pospravit zastavico na KT 1 in nazaj na prizorišče. Čakat tekmovalce v cilj!
Pohodniki so prišli še kar kmalu, na ultraše pa je bilo treba malo dlje čakati. In smo čakali, malo igrali nogomet
podelili nagrade pohodnikom, čakali, pekli kostanj, pa spet malo čakali,
in na koncu dočakali prav vse!
Zdaj sem na lastni koži občutil kako je, ko mene organizatorji čakajo osem, deset ur. In kako je mene, tokrat kot organizatorja, skrbelo, da se ne bi komu kaj zgodilo in kako sem bil presneto vesel, ko so še zadnji trije prišli skozi cilj! Celi, živi, zdravi, veseli in zadovoljni! O, kako vesel sem bil šele jaz!
Moram dodati še pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da mi je bilo hudo čakat! Pravzaprav sem bil čisto zadovoljen, da smo jih čakali, drugače bi bila pa proga res brezveze. Kaj češ z Ultro, če je ta pre-kratka? Bilo je le to, da je mene cel čas skrbelo za tekmovalce in mi je zato teklo vse skupaj bolj počasi.
Še eno gasilsko z Ultraši
se okrepčat, pojest fantastičen paprikaš, pojest kostanj in nekaj popit in to je to. Krtinski Izziv 2010 je bil s tem zaključen.
S Heleno meniva, da je zadeva uspela, seveda pa je mnenje, ki edino šteje, mnenje tekmovalcev. Upam, da so bili zadovoljni in da smo jim dali kakšen kilometer, dva kvalitetnega izgubljanja.
V Pohodniški kategoriji je premočno zmagala družina Trontelj, seveda pa je to od zmagovalke STL 2010 tudi pričakovati. Bo pa počasi morala pazit na svoja sinova. Sta presneto hitra, pa še dobro se znajdeta po hostah!
Čestitati pa je seveda treba prav vsem udeležencem, vsi so bili dobri, tudi tisti bolj počasni. Vsi so zbrali pogum, da so sploh šli in to veliko šteje. In pa ena velika hvala vsem za udeležbo! Nam je veliko pomenilo!
Posebna zahvala pa gre Ultrašem. Da so zbrali pogum, da se jim je dalo, da so prišli okrog in niso odnehali! Mene so cel čas srbeli podplati in prav rad bi se jim pridružil... Ej-jej.
Rezultati in vse tiste športne zadeve in albumi in slike in to, je v Poročilu na straneh ŠD KRTI.
Čisto na koncu pa se oba s Heleno še najlepše zahvaljujeva STL za vso izkazano pomoč.
GPSje so tokrat imeli le pohodniki, zato so na voljo le njihove tri sledi. Razlike so bile kar velike, od 11 pa do 16km! Rdeča družina Trontelj, vijolična Rajko, Marjetka in Darja, zelena Rado!
Jah, nič. Se vidimo na Krtinskem Izzivu 2011, anede?
Vpiši se