Enkrat daleč nazaj sem o tem že pisal. Pa tudi na med.over.net so se o tem razpisali.
Ampak...
Saj se trudim razumet vse vpletene strani, a ne morem. Po najboljši volji ne morem. Vsak sili v svojo smer in vsak ima po svoje prav, a končni izdelek je pravo skropucalo. In seveda nihče ni kriv in nihče ne more prav nič pomagat.
Včasih se čudim, kako ta zahodna civilizacija sploh preživi, saj si ne zna uredit še tako nepomembnih stvari. Rad bi verjel, da se obnaša(mo) bolje pri bolj pomembnih zadevah, a se mi dozdeva, da imamo tam še manj pojma.
Te knjige me namreč kar naprej morijo. In me bodo morile še leta in leta. In nihče ne bo nič naredil, izposojevalci se bomo pritoževali, posojevalci pa se bodo branili, da je drugače vse preveč komplicirano. Bi torej morali pritisnit na založnike, naj hudiča že enkrat pustijo na vrhu zadnje platnice prostor? Ali pa da bi za knjižnice tiskali drugačne knjige?
Sicer pa... jaz nisem knjižničar in me briga, kako bi to lahko rešili. Jaz sem le bralec pogrošnih knjig, ostali so pa vsi stručkoti in mojstri in ne vem kaj še vse. Ampak tega pa ne zna nihče porihtat. Ojej!
Sem jih šel doma prav slikat! Da vidim, kako je to... in zakaj se spet jezim.
Opa, no, tu je kar v redu. Skozi šivankino uho smo prišli skozi, da se vidi naslov. Slika avtorja pa... pa koga sploh to zanima? Bolj je pomembna oznaka D in EAN koda in naslov serije, seveda spodaj.
O, tale je pa super skoz prišla. Evo, to bi lahko bil predlog za založnike - tiskajte le tako! Naj ostane dovolj prostora za nalepko v zgornjem kotu!
Ker je žalostno, če malo manjka... Kaj je tam spodaj, lahko le ugibam.
Tole je še malo bolj žalostno, saj manjka že kar nekaj teksta.
Tole je pa zadetek v polno! Neberljivo. Jasno, Mladinska knjiga, kaj pa oni vedo o knjižnicah, kajne?
Najbolj pri srcu mi je pa tale. Ko se prikrade neka usmiljena duša - najbrž študent na priložnostnem delu med počitnicami - in si reče: "no, pa dajmo narediti tako, da bo prav in ne tako, da bo nam lažje!" In napopa nalepko v spodnji kot. Ojej, kaj hujšega! Knjige se ne da več najti, vrste v knjižnicah se strahotno povečajo in država izgublja ure in ure dela zaradi čakanja v vrstah. Knjižničarji morajo obračati knjige, nalepke so kar naenkrat vsepovsod! Kaos zavlada svetu. Aaaaaaaa!
Pa se najde šef in ukaže: "nalepko nazaj na pravo mesto!" In v deželi zopet zavlada mir.
Problem je v tej deželi večen in seveda ni vezan le na knjižnice temveč je vse naše življenje prežeto s tem. Jaz sem namreč le stranka. Tako kot sem naproti države le državljan in dela z menoj kot se ji zljubi, me pošilja iz urada na urad, me mori s papirji in podatki, ki jih že zdavnaj ima, tako sem tudi v knjižnici le stranka.
Lahko sem vesel, da sploh so in da mi nudijo storitev!
Verjamem, da je to poškodba iz starih časov, a vseeno se že nekam dolgo vleče. In nikamor dlje ne pridemo, čeprav kar naprej nekaj tulimo o tem, da je kupec kralj... Sicer se s tem kraljem prav nič ne strinjam, a ne strinjam se tudi z odnosom državnih organov, prodajalcev, podjetij itd. do svojih "le strank". Nekje na pol poti bi se morali srečat, bit en z drugim prijazni, ne pa da vsak sili v svojo smer do konca.
Knjige iz knjižnice v tujini nimam, imam le eno, kjer tudi tujcem ni bila všeč že odtisnjena koda, pa so pripopali še eno. Seveda malce nemarno, a vseeno še nekam tja, kjer poskuša ne preveč motiti.
Nič ne pričakujem, da bo kmalu kaj bolje. Tudi v daljni prihodnosti najbrž ne.
In to je pravzaprav škoda in odraz naše miselnosti.
Se oglasim glede tega naslednje leto.
Vpiši se