Pot Na Morje

by piskec 6. julij 2011 11:39

Da bi imeli mi normalne počitnice?

Ah, kje!

Zato je prvi del našega dopusta izgledal v parih slikah natanko takole:

Začeli smo ponižno čisto spodaj, prav v globinah Pekla, obteženi z goro prtljage!

Iskali smo prehode, hribe in travnike

Iskali smo smisel, lepoto in namen te prekrasne in prečudovite pokrajine

Seveda vedno skupaj z ostalimi soprebivalci gozdov, planot in travnikov

Odkrivali smo skrite kotičke in neznane hišice sredi prostranih gozdov

Odkrivali smo vrhove in vršace z dosedaj skoraj neznanim zadovoljstvom

Prebijali smo se skozi skoraj neprehodna grmovja

Prečili smo potoke in včasih tudi malo širše reke

Razstavljali in sestavljali smo svoje težke nahrbtnike

Obiskali smo prijatelje, ki so nam zelo olajšali mrzel brkinski večer

Bili smo veseli na zadnjem višjem hribu, s katerega se je že videlo morje

Ogledali smo si Kraški rob v živo čisto od blizu

Pri vsem tem smo skoraj prišli nazaj domov

A smo se v zadnjem finalnem potegu zavihteli do...

Štiri dni in pol hoje od Pekla do Morja, prek Javornika in Slavnika, tak je naš izkupiček, taka je naša Pot Na Morje.

Še nikoli niso dnevi tako hiteli mimo in še nikoli dopust ni tako hitro minil! V dnevih hoje se ura ustavi, ne veš več za dneve, ure, minute, nič od tega ni več pomembno. Vse imaš s seboj, v naravi preprosto si, živiš.

Vrneš se tja, kjer si pravzaprav doma. Med žuželke, komarje, mravlje, polže, žabe, ptice, srne, jelene, divje svinje, medvede. Točno tja, kamor spadaš, a si že skoraj pozabil.

In občutek je neverjeten!

Otroci da tega ne zmorejo? HA! Naš Tamauček ni v petih dneh niti enkrat samkrat pojamral, vedno, ko si ga pogledal, je imel nasmešek od ušesa do ušesa. Kako je ta otrok užival v vsem tem, je prav neverjetno! Jedel je tisto, kar je bilo, spal tam, kjer je pač bilo, tovoril tisto, kar je moral, hodil tam, kjer se je dalo... če bi hodili še mesec dni, bi bil ta prvi ZA!

Zato sem mu lahko le čestital. Za pot, za dosežen cilj, za odločenost, za predanost, za brezkrajno navdušenost, za neznansko veselje

Seveda pa si lahko čestitamo vsi trije. Nismo obupali nekje na sredi. In tudi časa nam ni zmanjkalo!

Potem smo ostali na morju še kak dan, a so se nam naselile mravlje v zadnjih plateh, pa tudi v sredo je začel dež, zato smo morali še po spletu okoliščin domov z javnim prevozom.

Kar pa je posebno poglavje, kjer nisem več tako navdušen. Ne nad prevozom, ne nad javnim.

Čakanje na avtobuse

vlake

in spet avtobuse je pomenilo slabih devet ur potovanja od Lucije do Krtine. Kot da bi bili na nekem drugem planetu. Kolikor vem, je šel človek že v šestdesetih na Luno. Z morja pa se v letu 2011 voziš cel dan...

Ta dežela je presneto lepa, a za to nimamo mi - njeni prebivalci - prav nobenih zaslug! Vse, kar naredimo mi, je mnogo bolj kilavo, neučinkovito in le napol delujoče.

A pet dni hoje je pustilo v nas neizbrisen pečat, ki bo vedno z nami! In vedno, ko se bomo spomnili na preživete trenutke, bo v nas zaživelo veselje, tako kot tu, ob prihodu domov!

Ne črpamo iz cilja, nobene zmage ni, ostaja le pot, naša Pot Na Morje!

Tags:

domači kraji | pr norch

Komentarji (12) -

Katja
6. 07. 2011 18:04:07 #

Z užitkom prebran potopis z ene od zagotovo najlepših poti - iti peš na morje, kar tako malo, ker hočeš biti skupaj, ker je pomebno doživetje, ker želiš uživati v poti. Dragi Kermaunerjevi Krtinci, če kdo, potem vi nedvomno veste! ;)

Matjaz Gerčar
6. 07. 2011 18:05:31 #

BravoSmile To vam bo za vedno ostalo v spominuSmile Lahko ste ponosni, da vam je uspeloSmile

piskec
6. 07. 2011 18:06:56 #

Katja, hvala! Ampak tole je le začetek! Kaj moram vse še napisat! Še trpeli boste! Smile))

Matjaž, pa smo res malce ponosni! Smile

Vreme
6. 07. 2011 19:05:40 #

Do Morja pri Framu bi še mi teško prišli, zato moj globok poklon. Sploh Leandru, ki je pokazal, da je iz pravega testa. Sicer pa je ideja več kot odlična, izvedba še boljša, kar vidim vas kako ste uživali!!!



Sebi
7. 07. 2011 04:49:44 #

Fenomenalno! Navdušena sem! Noro! NOOOOOROOOOO! Ja in seveda: čestitke za dosežek. Neverjetni ste, neverjetni!

sosed
7. 07. 2011 06:23:20 #

Carji ste! Absolutni CARJI brez konkurence! Še enkrat kapa dol!

piskec
7. 07. 2011 19:24:21 #

Dej, dej Rajko, saj ste šli mimogrede v Radence na sladoled...

Sebi, če pa TI to rečeš... sem pa kar malo, ne, veliko ponosen! Smile

Sosed, tkole po majhnih gričih do 1,5k nam gre zgleda bolje! Smile))

Sebi
8. 07. 2011 04:21:00 #

Eh, daj nehaj! Pišeš kot da bi jaz delala ne vem kaj...

Itak, da ste zmagovalci vsi ampak Leander je pa zmagovalec nad zmagovalci! Nepojmljivo mi je, da "otrok" na tako dolgo "romanje". Dobro vidva kalita jeklo Wink

Wega
8. 07. 2011 06:15:12 #

Kako srečen je mali veliki mož, da ima vaju

Maša
11. 07. 2011 21:19:43 #

Rada bi vam čestitala, ker ste enostavno čudoviti. In Leander je tak, da si rečem samo še Super za take fante, še so Smile Tko, iz starševskega vidika... kako gre una beseda... navdihujoče al kako Smile)

Rok
6. 02. 2013 15:58:59 #

Fantastični ste!  Ko bi bilo več ljudi takih. Hvala vam,da delite dobro z drugimi, je nalezljivo!

piskec
8. 02. 2013 22:53:53 #

Rok, hvala!

Delimo pa z veseljem!

Pingbacks and trackbacks (1)+

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS