Včasih me Helena prehiti.
In mi pobere vse ta dobre slike.
Ampak jaz se ne dam, nekaj moram spisat o tako lepem dnevu. Pa čeprav še enkrat!
Tudi, če ne zaradi drugega, že samo zaradi tegale:
se splača it nad meglo. O, ja!
Sobota je bila, jaz pa že siten ko strela! Pejmo nekam, pejmo!
In sva izbrala Kamniški vrh, blizu nas, ne preveč hudo, pa še otroka nista bila. Sigurno bo nad meglo! In je bil, o ja!
V začetku smo skoraj zmrznili, v dolini ravno nekje na robu megle - sonček se je že nakazoval.
A se pot takoj postavi hudo strmo pokonci in kmalu nam je vroče. Prav res pa postane vroče takoj, ko se dvignemo nad meglo. Jaz sem seveda takoj hudo pameten in hitim razlagat...
Malo izbiramo poti, gremo levo ali desno, po kateri gor in po kateri dol? Čez Osredek? Huh, koliko nekih odločitev! Pa smo šli raje po grebenu. Če je že strmo, naj bo pa vsaj fejst strmo! Seveda na sliki zgleda kot kak lep sprehod.
Se pa tule bolje vidi, kako gre pot cikacaka!
Ima pa strmina eno veliko prednost - hitro si gor! Čeprav nismo ravno tako hitri... otroka gresta dva koraka gor in enega dol. Potem se pa nabere... A danes je to povsem vseeno - dan je prekrasen in prav nikamor se nam ne mudi! Spet!
Še ogled bivaka, zdaj nisem več na socijal...
Nabiranje štempiljk - kdaj hudirja si bomo že nabavili tisto gobico s črnilom?! Nikjer ni več tega, planinci kradejo ko srake, zdaj moraš kar vse s sabo nosit. Še žig mora bit privarjen in zabetoniran v skalo, pa še to bi najbrž najraje ukradli. To človeštvo gre res le še navzdol...
Prav veliko naokoli se nam ne da, zato jo mahnemo direktno s sedla dol. Pametna poteza!
Flori ugotovi, da se mi takoj sliši, ko me je strah... Na, me je že pogruntala! Seveda tulim nad vsemi, da naj bodo previdni, prepadi so res kar zoprni. Tamauček se pa potem po riti drsa revež, ker me preveč resno jemlje.
No, pa potem hitro zašpilimo klobaso!
Sem se šele zdajle spomnil, da bi morali potem spodaj zašpilit še eno klobaso, pa smo pozabili! Ojej!
Smo namreč naredili kar dva lepa lika!
Potem pa je vseeno treba reč adijo sončku in se potopit nazaj v meglo! Temperatura takoj pade za skoraj deset stopinj!
Vode je kar veliko, od kje neki se vzame?! A ni suša? Snega pa tudi ni...
En tak mali sobotni izlet. 6,3km, 3:45h, 750 višincev. Počasi in z občutkom, toplo in nadvse prijetno!
Naslednji dan naju je čakal pa treking!
Vpiši se