Vedno se nekaj končuje in nekaj začenja.
Kar naprej se izmenjava, menja, preigrava. Meni je to presneto všeč. Me dela živega.
Kako končujemo staro leto -
s prijatelji
v megli prilezemo vsaj na Primoža!
Vsi dobre volje, a presneto zmatrani!
No, razen Marjetke!
Rajko je seveda vse že zdavnaj opisal, Darja in Rado sta res razturila
ampak tudi midva s Tamaučkom nisva bila od muh (poglej Radotov pogled)!
Madonca, dobra zabava je bila tole, dobra! Že dolgo se nisem takole nasmejal. In najedel...
Pa še svet sva z Radotom rešila. Dolgo sva ga reševala, do jutranjih ur, in ker je zjutraj svet še bil - je bilo povsem jasno, da nama je uspelo! Juhej, lahko se zahvalite nama!
Potem je bilo vmes še nekaj takih in drugačnih žurov, pa primorske zabave, pa zabave v domačem okolju,
kjer zaradi Naseljencev nisem zapustil hiše kar nekaj dni...
Potem je pa končno prišel zadnji dan, ki nam jo je zagodel z meglo
tako, da smo od vseh raket in minometov vse slišali, a precej manj videli! Edino tistih par raket najbližjega soseda je bilo videti!
Vse ostalo je zabrisala megla. Na Limbarsko bi morali it ali pa vsaj kakih dvesto metrov višje...
In kako naj začnemo Novo leto? Hmmmm... jah, seveda! S hribi, ne?
Ne čisto navsezgodaj, a vseeno še zgodaj se zapodimo na Nanos po ta strmi!
V sončku po enkratni poti, ko Leander uživa in uživa!
Seveda pa midva tudi, sonček je in toplo in prav nič ne piha!
Morda pa smo le malce prepozni, kake pol ure prej bi bili gor in ne bi bilo še megle, ki se ravno nariva proti vrhu...
A nas ne moti, sončka in prekrasen dan smo že doživeli in to je to. Z zahoda kar naj pride tisto slabo vreme, briga nas!
Vrnitev pa mimo cerkvice
in na koncu še po kravjih poteh - ker moramo vedno nekje po svoje!
Če se bo takole nadaljevalo, kakor se je končalo in začelo, potem... potem bo več kot super!
Najbrž se srečamo kje po gričih, hribih, grapah in dolinah!
Konci in začetki, kateri so lepši, je skoraj nemogoče rečt. Veseli smo, da imamo še toliko volje in veselja, da se sploh dogajajo!
Vpiši se