Oooo, pri tehle mojih objavah sem velikokrat zelo pravočasen. Poleti pišem o izletih v snegu, pozimi o tistih v vročini...
Včasih na kakšen izlet pozabim, včasih pa samo čaka in čaka in čaka. Na objavo. Pa ne mislit, da vem, zakaj čaka. Pač čaka.
Tako je tale Slemenova špica tudi čakala. Čeprav samo na tričetrt, ker četrt sem jo že objavil.
Hm, morda je pa ravno zaradi tega čakala, kaj?
Prvi september je bil. Dan za na Mojstrovko in Slemenovo špico s PD Domžale. Eni bi šli na Mojstrovko, tudi Helena, eni pa na Slemenovo špico, jaz.
Pa bi jaz tudi šel na Mojstrovko, a nekdo bi moral vsaj vedet, kje je Slemenova špica. Seveda sem se na hitro javil, čeprav je bila nazadnje tam Helena, in dileme o tem, ali si bom upal plezat, ni bilo več.
Tako si nekateri zagotovimo miren spanec. Čeprav nam je potem malo žal.
Prvi september, ko je bila napoved, da bo vreme kar ok. Pa smo najprej stali v gužvi na avtocesti, 500m od odcepa. Za las.
Toliko časa smo čakali, da je začelo deževat.
In je potem deževalo, pršelo in kapljalo dol z neba. Ravno toliko, da ne bi bilo za plezat po vsej tisti mokri steni.
Zato je padla odločitev, da gremo vsi skupaj na Slemenovo špico, Mojstrovka bo pa počakala do naslednjič. Če je že čakala par let, bo pa tudi to še zdržala.
In smo dajali pelerine gor in smo dajali pelerine dol.
Tja do roba je šlo zato počasi. Gor, dol, gor, dol. Pelerine.
Ampak potem je pa večinoma nehalo kapljat. Ni bilo ravno jasno, so se pa hribi le videli, Škrlatica...
Na poti proti Slemenovi špici
malce pogledujemo proti steni, kjer bi morali ravno zdajle viseti.
in smo že hitro pri znamenitih jezercih.
Slik naredi vsak seveda milijon.
Je pa povsem res, da je vse skupaj res veličastno in ni čudno, da je tole eden največkrat videnih motivov. Jalovec, macesen in jezerce.
Me pa res zanima kdo pospravi les iz jezerca? Na veliko slikah ga namreč ni. Kakšna služba? oskrbnik z Vršiča? Nadebudni fotografi?
Skok še na vrh, skupinska
pa malo manj skupinska
Evo, tukaj je bilo že vroče, dež pa se je povsem poslovil. In že so nekateri jamrali, kako to, da nismo šli plezat...
Čas še za malico
kjer se je Tamauček kar precej igral
z vsem, kar ponujajo današnji fotoaparati.
Mi pa čez sneg še nazaj, pod steno
lepo v vrsti smo razmišljali kako nas je dež spet opetnajstil.
Tako nam (jim) je namesto plezarije ostala le Ruska kapelica.
In sem pa tja kakšna oslarija.
Če plani niso doseženi, a to pomeni, da je bil izlet brezveze? Ne, seveda, da ne. Slemenova špica je vedno super, v vsakem vremenu, tudi pred, med in po dežju. Razgledi so res veličastni, okolje neizmerno lepo.
Ampak si obljubim, da bova drugo leto tole resno poskušala speljati. Hanzova na Mojstrovko je vsekakor ena lepših. Pa če me bo še tako strah, briga me!
Vpiši se