Manj pišem, a je več slik in v povprečju so prispevki daljši.
Iz vsakega izleta pride ven zgodba, vsaj deloma.
Ampak ne čisto iz vsakega, nekaj jih ostane ob strani, kdo ve, zakaj. Včasih so kakšni razlogi, včasih jih sploh ni, sem in tja pa na kaj tudi čisto lepo pozabim. Čez tri tedne o tistem pisati pa seveda ne gre in potem zadeva spet stoji. Dokler mogoče enkrat... no, ali pa tudi ne.
Zato bi pa konec tega leta to lepo pospravil. Da bom v naslednjem letu lahko začel neobremenjen. In da bom lahko slike lepo zmetal v mapo 2013 in jih shranil. Dvakrat. In bo tako konec z lanskimi slikami. 2014 bom začel ves svež.
Ja. Ja. Seveda.
Kje vse smo še bili in kaj smo še počeli? Pazi: veliko slik je pred teboj!
Sredi avgusta sva čofotala po ledeni Savinji.
Konec Oktobra smo se zapodili v Trst
in Oglej
ter zazrti v preteklost
načrtovali za prihodnost!
Sredi gradeške lagune, zavite v meglo
nam ni bilo prav nič hudega!
Sploh nekaterim!
Še sredi septembra pa smo jo mahnili na Kokrško sedlo. Tokrat od Suhadolnika, ne moremo vedno it iz Kamniške bistrice.
Se prebijali prek Taške,
ki je več kot dobro nadelana!
Uživali v sončnem dnevu
dolgo zijali v daljave
in zopet uživali, sploh nekateri!
V začetku avgusta pa smo raziskovali Bistriške poti
in se hladili in noreli ob Koželjevi poti v Kamniško Bistrico. Iskali Martinj stezo na drugi strani doline
se čudili ob Velikem in Malem Predaslju!
Prelepo, prelepo!
Enkratno za norčije
še bolj pa za male fantke v veliki vročini!
Pri vsem tem pa smo odkrili še nov izvir in pa skrito šotorišče sredi gozda!
Konec septembra smo naredili tudi ogledno turo po Kozjanskem, Čerčkova domačija!
In seveda še gori, doli, tja do Svetih Gor.
Vmes smo našli še puščavnikovo jamo
luštne kapelice
in pa mir in tišino v Podsredi!
Povsem drugače je bilo, ko smo štirinajst dni kasneje tja peljali PD Domžale in ŠD Krte!
Najprej grad Podsreda
potem Čerčkova domačija
in prav nič miru in tišine v Podsredi - saj je bil praznik Kozjanskega jabolka!
Nekje vmes smo celo resno pospravljali. Menjavali stara vrata
in žagali drva!
Velika planina bi si seveda zaslužila kar svoj prispevek, a ga je po drugi strani tolikokrat že imela, zato tokrat bolj na kratko. Kot najbližji hrib je seveda najbolj obiskan. Tako poleti
še večkrat pa pozimi!
Enkrat sem tudi gazil kot nor, čeprav je spodaj kazalo povsem pomladno. Zgoraj pa do riti. Eh.
Včasih pa najdeš še ravno prav nastavljenega kostolomca! Pri tem sem se res komaj, komaj ustavil. Če bi šel le malce hitreje, pa bi noga šla. Prav fino se ti namreč direkt pred palico udre, čevelj se spodaj v peti zatakne, golen pa naleti direktno na položeno sušico. Če si preveč hiter, najbrž naredi samo pokc.
Sva pa uspela priti gor v snegu tudi že letos. Prvi jesenski vzpon. Spodaj še vse jesensko
gor pa vedno bolj zimsko!
Počasi bo teh vzponov vedno več. Derezice so ostale kar v nahrbtniku, obvezna oprema.
Drugače pa sem v jeseni našel celo jeklenico na poti s Krtine na Zasavsko goro (edini trening pred Borštom 2013!)
ter prijatelja v snegu nekje po pobočjih Sv. Trojice.
Vmes smo si ogledovali še avione na letališču Lesce
nekateri so si pa od zgoraj ogledali še Bled! Vse to na Srečanju ZEVSa!
Na koncu, v teh dnevih megle, ki se k sreči končujejo, pa sva enkrat celo z avtomobilom zapeljala direktno na Limbarsko goro. Po sonce. Pomanjkanje je že resno ogrožalo zdravje! Malo me je bilo sram, da z avtom gor, ampak, hej... v teh predbožičnih dirkalnih časih sva bila vesela, da nama je uspelo vsaj to!
To bi bilo več ali manj to. Ali pa tudi ne. Potek dogodkov, ki se nama zdi zanimiv tako ali tako objavljava na najinih straneh: Helena in Aleš.
Na koncu pa še božična Ljubljana na preizkus kuhančka!
Ampak ne, tole še ni zadnja objava za letos, o ne!
Samo večino slik sem pa res spucal! Juhej!
Vpiši se