Kališče

by piskec 3. april 2014 14:31

16.3. smo šli na Kališče, skupaj s PDD, tole je imela Helena za zimski izlet, pomočnica vodnika.

Mislim, da smo izlet ene trikrat prestavljali, saj je bilo kar naprej deževno in slabo vreme. Vmes smo pa še s Krimom noter padli, a k sreči se je potem vreme kar dodobra izboljšalo.

Super izboljšalo! Kaj pa bi človek lepšega:

Začeli smo malo nad Laškim, en del smo šli kar lepo po cesti. Se vsaj malce ogreješ!

Odločili smo se za nemarkirano pot, ki gre s parkirišča nad Gradiščem desno gor in vseskozi po grebenu. Vse se tako zdi, da je ta pot v tem času glavna, shojena je že tako. Prava, markirana pot, ki gre mimo bolnice Košuta pa sameva. Seveda, ko pa je vse zabasano in težko prehodno.

Največ težav s potmi si bomo naredili markacisti sami. In potem bomo najbrž stokali in jokali. Hja...

Skratka, pot gre večinoma po grebenčku in je lepa in polna razgledov, takih po poti iz Mač nimaš.

Gor, višje na grebenčku prideš spet do markirane poti, ki zavije iz grape na greben.

Desno dol gre markirana pot, levo dol pa piše "po nemarkirani poti". Zanimiv pristop. Ni markirana, je pa označena? Al kako?

Še kakšno počivalo

pa smo že na snegu!

Na planini so že prekrasni razgledi, toplo pa kot pomladi!

Potem si pa itak takoj gor.

Malo smo se sončili, nekaj pojedli, več ali manj pa uživali. Kako pa ne bi, pri takem prekrasnem vremenu?

In pri razgledih?

Dol smo potem zavili na markirano pot. Čeprav so nam jo odsvetovali, saj naj bi bila kar dobro podrta, smo šli vseeno bolnico pogledat. In smo zavili desno v prečenje pobočja do grape

našli najprej še pokopališče bolnišnice Košuta (ki ga midva z Markom pred dvemi leti sploh nisva opazila)

in nato porabili kar nekaj minut, da smo izvedli napad na bolnico. Ja, kar nekaj podrtega je bilo.

Potem smo šli naprej po markirani poti, a smo kmalu odnehali. Preveč podrtega, takoj smo se morali začet prebijat in pri velikih podrtih drevesih to ne gre hitro...

Smo jo raje mahnili na drugo stran grape in po kolovozu potem naprej. Tam je bilo malo bolje, vsaj prebijat se je dalo normalno in brez kakih strmin.

Saj vem, da se ponavljam, ampak tudi tokrat je bilo prekrasno. Tale marec je res postregel z večinoma lepim vremenom. In potem ni težko uživat v hribih, kajne?

Še sled lovske poti navzgor. Dol pa nisem gpsjal, je pa markirana pot napačno vrisana. Heh... napak v teh poteh in kartah je za izvoz.

Je pa sigurno, da bom po tej poti še šel, dosti bolj mi je všeč kot markirana ali pa tista iz Mač. O, ja, dosti bolj.

Tags: , ,

domači kraji | hribi

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS