Vse tako zgleda, da sem hotel tele prvomajske praznike prav na hitro odpraviti.
Z malo morja.
S kresom, žurom in pohodom.
Takole, na hitro. O, ne, ne! Ne!
Kaj pa, ko je šel Tamauček v Beograd na tekmo? Kar za dva dni, mulc, s KK Lastovka. Igrat basket v Beograd, a? Enim se pa res gode.
In potem direktno, ampak res direktno - skoraj, da ga niso skipali dol v Brežicah - je moral na biološki tabor v Podsredo! Uh, kaj je to ene vožnje...
Spet za par dni. Spet tja dol v Podsredo. Ampak to sva pa združila s prvim majem, ja. In je šel direktno - ja, spet direktno - na žur, na kres in naslednji dan na Planino.
Hm, tale fant cel teden ni doma spal, če zdajle tole zračunam... Hja, pa doma ni kaj veliko pogrešal, mu je kar všeč malce naokrog pohajkovat. Le po kom neki je?!
Se pravi, kar naprej je bilo nekaj. Pa živo mejo obrezat (to je zame celoletni projekt), pa travo pokosit, pa klet pospravit, pa... saj se še spomnim več ne, ko pa takole odlašam s pisanjem.
Ah, pa polno mladičkov.
Najprej se tamala muca odloči, da bo nadaljevala družinsko tradicijo krtinskih škatlarjev in 2.5. dodobra napolnila škatlo s štirimi malimi pošastmi. Male cotkane pošasti bodo godne za oddajo v začetku avgusta. Dve črni, dve progasti.
Nato pa se je še njena mama odločila, da se bodo njeni letošnji otroci - ki jih je sicer skotila neznano kje - najbolje počutili ravno pri nas in da morajo odraščati pred Pixno. Pametna ideja. In spet štiri male pošasti. Te srčkane pošasti pa bodo godne za oddajo sredi julija. Ena progasta, tri črne.
Zgleda je bilo lani res polno miši...
Ne, dolgčas res nam ni bilo. In vse je minilo tako hitro, da še za kakšne bolj resne hribe ni bilo časa. Hecno, vedno hitreje gre, heh.
Vpiši se