Lepena

Avgust je bil letos navdahnjen z Lepeno.

Mi smo šli iz Lepene na Krn in še Tamauček je šel v Lepeno na planinski tabor. Torej bi morala v kratkem času, dveh tednih, kar ene trikrat tja v kurjo rit.

Ok, načeloma ni problema, tam se vedno da kam it, izletov je na kupe! Bova naredila plan in bo...

In sva ga res, kakšne vse načrte smo imeli še pred poletjem, kam vse bomo šli! Da bova midva imela prej dopust in bomo prišli peš do Lepene - ta je bil še med najlepšimi, saj si že dolgo želim peš prit do Bovca. 

Ampak ne. Seveda ne. Vreme letos ni dalo pristanka nikamor in ničemur. Ne, ne, ne, nikamor ne boste šli.

In tako smo po stotih spremembah plana le srečno prišli na Krn, izleti s Tamaučkom pa so se sfižili, nikoli ni kazalo na kaj drugega, kot na dež.

Zato sva Tamaučka tja grede kar lepo podtaknila Markotu, ki je peljal šotore na tabor, naslednji vikend pa sva ga le prišla iskat.

Takole nekako je bilo. Saj si letos tole najbrž dobro predstavljamo, kajne? 

Je bilo pa po svoje vseeno lepo. Z marelo je vedno super okrog hodit in tudi jezera in Soča so nekaj povsem posebnega v dežju. Ja, seveda.

Zanimivo je, da čisto vsak gradbeni projekt zgradimo s pomočjo. Še brv čez Sočo.

Sem se potrudil in niti nisem preveč težil, čeprav mi je bilo precej nelagodno. Sem se kljub "strašnemu nihanju" celo spustil, ha!

Zdaj razmišljam, zakaj neki je taka razlika, če je spodaj 5, 20 ali pa 500m? Sicer je meni vedno nelagodno, a pri 500m me najbrž ne bi spravil čez... V vsakem primeru moraš mostu zaupat, ne?

Je pa Tamauček v širnih planjavah brezpotij našel tole, čist ta pravi 8x50R.

Letnice se na žalost ni videlo, le 19, je pa kar zavidljivo star.

Fant je mislil, da ga bo kar s sabo v žepu nosil! Metek, ej!

Od Lepene smo imeli torej le dež, dež, dež, dež. Jasno pa je, da ta mladi tega ne opazijo tako kot mi, starejši. Cel teden mokrote mu ni segel pol toliko do srca, kot nama. Še dobro!

Marelo pa ima zdajle itak zato, ker sva midva tako rekla.