Pohod tega dne torej ni bil ravno najdaljši, je bil pa skrajno lep. Kljub (pre)obilici ostalih turistov, smo se imeli fajn.
Slabo vreme je prihajalo, megle so se spuščale, a za domov seveda še ni bilo.
Pri Lago d'Antorno smo se tako kar lepo ustavili. Pavza. Malca.
Sicer malca bolj za druge, kot za nas.
Po par minutah so se opogumili tudi najmlajši. In kmalu je bilo celo jezero račk pri nas. Heh.
Ker nismo hoteli iti po povsem enaki poti nazaj, smo se pri jezeru Misurina obrnili proti Schluderbachu, nato pa smo končno le našli nekaj nadvse pomembnega! Je treba probat ali so dolomitske vode tudi tako sproščujoče za noge!
Je, tudi tile potočki so presneto mrzli, kar pomeni, da delujejo. O, ja! Ostala dva sta pa stisnila rep med noge, nič ledene vode nista hotela!
Ogledali smo si še kakšno sotesko ali dve
hoteli pogledat v neko dolino, a se nam ni dalo več prav veliko. Smo pa zavili na kavo nekje ob cesti, kjer je zgledalo kar luštno, a smo po dvajsetih minutah obupali in se odpravili naprej. Vsekakor postrežba enaka kot v našem hotelu, kar je pravzaprav dobro in sva bila kar malo pomirjena: ni samo naš hotel slab, zadeva je simptomatična za celoten okraj. Veliko turistov in neki daljni časi debelih krav puščajo posledice, tudi v naših krajih je v določenih predelih videti povsem enako sliko.
Se nismo sekirali, gremo pa pogledat San Vito di Cadore. Mogoče bo kaj bolj živo od Cortine včeraj...
A se je vreme že hitro fižilo in tisti sejem sredi mesta je kar pospešeno zapiral vrata, vse so že pospravljali. Škoda.
Kar pomeni, da ni bilo prav veliko za videt.
Tako smo šli še do parka, kjer nas je presenetilo hudo cvetoče jezero v sicer prekrasni pokrajini,
a prav kakega navdušenja med nami ni bilo.
Smo pa vsaj spoznali kje sedijo otroci in kje njihovi očetje. Na desni seveda.
Malo smo se še podili po kolesarski trasi sredi gozda, ker pač drugega nismo imeli počet, potem pa je škropenje počasi le prehajalo v čisto pravi dež.
Ker tokrat nisva spet hotela čakati v hotelskem baru na neskončno postrežbo, sva zato zavila kar v trgovino.
Domače, dolomitsko pivo
in grappa, o, ja, to pa bo danes hud žur!
Pa smo vsi trije ob prijetnem škrebljanju dežja in zatopljenosti v ekrane hitro mrknili. Smo le bili zmatrani?
Napoved za jutri je kazala, da bo dež do jutra ponehal, dopoldan pa se bo zjasnilo in bo kar toplo in lepo. Bo res tako, je italijanskim vremenarjem za zaupat?
Bomo videli jutri, kajne?
Vpiši se