Mokrica. A speeet?
Ja, spet! Z veseljem tudi tokrat.
Tokrat februarja 2017, prej pa smo bili novembra 2016. Ravno pravi čas, da gremo spet, kajne?!
Tokrat spet vse drugače, vedno je vse drugače. Peš od Calcita! Opa, veliko sva si upala.
Oba sva šla od spodaj, tudi Helena. Le Leandra sva poslala na gondolo, nekdo pač mora ta težke stvari gor prinest (pivo pa to).
Spodaj v letu 2017 seveda nič snega, nekje na sredi pa se je počasi začelo. In čim se je začelo, je bilo treba tudi derezice gor dat. Je vse skupaj drselo kar preveč.
Na Pasji peči je bilo snega pa že kar veliko. Megla pa spodaj, nad nama pa oblak. Eh, pa tako vreme!
Do Domžalca je šlo, na Planini pa je bilo vsemu temu primerno - megleno. A nekaj se je le videlo, ni bilo panike.
Je pa bil petek popoldan rezerviran za sankanje in to je večina dodobra izkoristila. Tokrat so celo naprave delovale.
Nekateri so bili navdušeni, jaz pa malo manj. Bom raje počakal pri sosedu - na Zelenem robu.
Pa ne zaradi samega sankanja, to bi še šlo, ampak tiste sedežnice preprosto ne morem. Najhitrejša naprava na svetu, eh. Ravno nekam tja jo dajem, kot nihajko pod njo. Argh.
Ostali pa so le uživali.
Nočno sankanje ima nekaj v sebi, res je!
Naslednji dan vreme ni bilo nič boljše. Ampak naokrog pa je vseeno treba it.
Kak selfi naredit, ne?
Se malo metat v sneg!
Obiskat kako kočo.
In se slikat in slikat in slikat. To pač spada zraven.
Še ponoči, da se lepo vidi, kako umazan fotoaparat imamo. Pa sem si že stokrat - kaj stokrat, tisočkrat! - rekel, da ga bom zdaj zdaj pa res spucal, da ne bodo več take slike... ampak tole je rezultat. Vseh teh tisočerih zaklinjanj. Vse kaže, da bo lažje ukinit nočno slikanje. Ali pa nabavit nov fotoaparat. Lenoba lena.
Ampak potem nedelja! O, nedelja! Ne moreš verjet!
Po vseh tistih res bljaki nedeljah, ko smo zaradi slabega vremena vedno hiteli dol s Planine, je bila pa tokrat prav nedelja najlepši dan. Neverjetno!
Seveda smo celo dopoldan spet slikali naokrog. Ker je bilo kaj videt!
Jaz pa sem spet bivake iskal. In kakšnega tudi našel - pod Grintovcem. Jeaaaa!
Je veselje naredit selfi v takem vremenu, sploh v nedeljo! Ker se pač zgodi precej redko... Sredi dneva pa smo si mi trije navesili vso svojo robo,
vsi skupaj pa smo se v tistem prekrasnem dnevu odpravili na kosilo do Domžalca.
Kjer sva s Heleno že v petek nažicala, da nam za nedeljo prihranijo par krvavic. V katerih so seveda prav vsi uživali, razen naju dveh z Leandrom, en je težil z joto, drugi pa s štrudlom.
Po obilnem kosilu se je bilo treba poslovit, nas je še čakala dolga pot do doline, ostali pa so še malo uživali po Planini, pospravili kočo in se spustili do zgornje postaje gondole ter se odpeljali z gondolo v dolino.
Smo pa kar imeli nekaj robe s sabo.
Vse lepo in prav, tudi pot nam že dolgo ni več predolga ali pretežka, le ta presneta megla! Precej visoko se je že začela.
Ne, z Mokrico ne bomo kar tako odnehali. Res pa je, da se tu gor dobivamo bolj v zimskih mesecih, je prosto kočo lažje dobit, poleti imajo prednost vsi tisti, ki jo vzamejo za dlje časa.
Nam pa taki vikendi presneto prav pridejo!
O, ja, Mokrica, se še srečamo!
Vpiši se