Table

by piskec 3. december 2015 13:45

Vsako leto jih naprej postavljamo ob akciji Gremo v hribe, potem jih pa treba kak mesec kasneje še pospraviti.

Večina društev tega ne dela, jih pusti gor, pri nas pa smo mnenja, da take table nimajo kaj iskati po hribih med letom. Pa čeprav to pomeni več dela.

Mal skočit na Velko pa res ne bi smel bit problem, kajne?!

Letos sem manjkal ob postavitvi, zato sem moral sodelovati vsaj pri pospravljanju. Še k sreči, da imam na blogu sliko pravilnega vrstnega reda pospravljanja (tisti spodnji krak od Raka mimo Jurčka na Kisovec je za takrat ko bom velik).

Ker sledi pospravljanje sredi poletja, tokrat je bilo to 11.8., je treba začet zgodaj. Še malce v temi.

Najprej sem se čudil vsem novotarijam na poti do Sv. Primoža - cesto so čisto na novo naredili, jaz pa že dolgo nisem bil tu. Me je kar malo presenetilo.

K Domžalcu tudi tokrat nisem zavil, je bilo še prezgodaj. Je pa zato Marko v Jarškem že pokonci! Malo vode nadomestit, se je že od jutra čutilo, da bo presneto vroč dan...

Eno tablo sem na poti do vrha spustil, ker je nisem našel, nikjer je ni bilo, vsaj tam ne, kjer bi morala bit, to je nekje na ovinku gonske poti malo pred Peski.

Sem šel parkrat gor in dol pa je nisem našel. Je postala nekomu suvenir?

Nato mimo Domžalca in Jarškega čez Gojško in Sončno gričo dol do Raka, kjer sem na ovinku, preden prideš na cesto spet pogrešil eno tablo. Kaj pa je zdaj to? Tehle suvenirjev se bo pa nabralo... Še par let, pa ne bo nobene table več!

Nazaj od Raka do Ravni je še šlo, po cesti do Kisovca pa je postala prava muka. Tudi sonce je začelo žgat, še k sreči, da sem si z malinami vsaj malo krajšal čas.

Tam nekje ob devetih sem bil na Kisovcu že tako presneto žejen, da sem morda spil v zanosu jutranjega pohoda kako pivo preveč. Večina pa še vstala ni. Hm.

V zanosu - ali pa je bilo zaradi piva? - sem gor pozabil tudi majico in trak. K sreči so mi vse prišparali do naslednjič...

Je pa bila pot navzdol zato - a spet zaradi piva?! - bolj luštna in vesela, čeprav se je vlekla, kot že dolgo ne. Itak pa je bilo tako vroče, da je do dol izpuhtela vsa tekočina iz mene, kot da tistega piva gor sploh bilo ni. Na, pa sem bil spet žejen kot prej!

A sem raje počakal do doma, kjer sem si v senci terase lahko spet privoščil enega, nato pa počasi table preštel in naštel -2.

Tole je vedno lep izlet, ampak zakaj je vedno tako vroče? Aja, avgust. Hm.

Tags: ,

domači kraji | hribi | markacisti

Ponovno malo vodenja

by piskec 9. september 2015 12:24

Ne, konec junija še kar nismo mogli na morje.

Najprej nas je zafrknila šola s taborom prav do 24.6., potem pa sva jasno obljubila, da 27.6. pomagava še prijateljem iz PD Glas Istre, ko pripeljejo avtobus pohodnikov na Veliko planino. 

Vse to je seveda sovpadalo z Zlatorogovo transverzalo ponosa na Veliki planini, v našem, PD Domžale, Domu na Mali planini. 

Seveda sva morala pomagat. Rade volje.

Tokrat niso pripeljali polne žurerske ekipe, kot lani, za dva dni, a vseeno so mimogrede nabrali cel avtobus pohodnikov. Manj izkušenih, a vseeno željnih novih izkušenj.

Zato jih nismo preveč matrali, so parkirali v kamnolomu in smo šli po svinjski gor in mimo Marjaninih njiv dol.

Dopoldan je bilo vreme še kar ok, vse lepo zeleno.

Malo smo jo mahnili po cesti, ravno za ogrevanje, a škoda bi bilo iti gor in dol po isti poti.

Ena skupinska na Gojški:

Seveda sva jih peljala skozi vrata, da se nama ne bodo kregali gor na Planini!

potem smo pa že padli v naročje harmonike in žura!

Še midva sva se slikala s Petrom, ki nama je nekoč davno naredil tako dobre trniče!

Sprehodili smo se še naokrog, muzej, Vetrnice

Zeleni rob, Gradišče itd., ta dan si lahko srečal marsikaj

Na žalost pa se je potem vreme precej poslabšalo in je začelo kar dobro deževati zato je tudi kar naenkrat zmanjkalo slik.

Še kakšno pivo v Domžalcu, kjer so se tudi vsi razbežali in je bilo obiska že konec. Mimo Marjaninih njiv do avtobusa nas je potem še dodobra opralo, a vseeno so bili gostje po kasnejših pričevanjih zelo zadovoljni.

Kar nama je seveda v veselje! Morje bo že počakalo.

Tamauček je šel z nama, a se mu je uspelo dovolj dobro skrivat, da ni niti na eni fotki. Sem moral že dobro razmislit ali je sploh bil ali ne... Lump.

Ingrid, naslednje leto pa en avtobus iz Stahovice, ok? 

Tags: , ,

domači kraji | hribi

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS