Ekonomsko propagandni material. Ker me nihče noče reklamirat, se moram pa sam.

---- EPP ON ----

HeliUm sem malo nadgradil. Nekaj malega Web 2.0 kakor temu pravijo. AJAX in podobne fore, zaobljene robove, ekrane čez ekran. Pri vremenskih postajah je največ tega. Glejte pod podrobnosti.

Vremenske postaje imajo zdaj vse detalje, vse podatke, ki jih imam in celo grafe izrišem. Podatkov, kolikor hočete. In to še ni vse, samo trenutno mi nič drugega na pamet ne pade.

Ugotovil sem, da je AJAX kar fina zadeva, seveda sem to ugotovil spet zelo pozno. A pravzaprav sem ponosen, da se mi še da in da še malo migam, čeprav sem čisti samouk. Najprej je bil AJAX samo za podatke, kjer sem se matral z xml-i, zdaj pa še klicarim z AJAXom podstrani. In ker sem privržen asp-jevec, vse ostalo delam v asp-ju, seveda. To dvoje skupaj pa daje lahko kar dobre rezultate. Ah, kaj. Važno, da dela, a nede?

Kakorkoli že, HeliUm zdaj pa že kar nekaj omogoča. Kamer je 190, postaj 40, Vremenske Napovedi so 3, različnih vremenskih kart pa okoli 20. Seveda lahko vse dodajam po želji, le najti moram kaj pametnega.

Ja, na vmesnik Google Maps pa se je potrebno navaditi. To pa je res, a to mislim, da ne bi smel biti problem.

Zelo daleč sem tudi z vključitvijo prometnih informacij o gostoti prometa, ki bodo na voljo zelo kmalu. Skupaj s kamerami bo - vsaj po mojem - uporabno.

---- EPP OFF ----

Jah, meni se zdi uporabno, a uporabno bo, ko bo še kdo to uporabljal. Pa kar nočejo, nobenega obiska nikjer. Sicer je res, da še vse ne dela, a okvir, ki čisto zadovoljivo deluje, je postavljen. Če želim videti vreme, podatke ali pa si to pogledat preko kamer v živo: HeliUm. :)

Nekaj pa mora človek počet, kajne? Če ima kdo še kako idejo, kaj naj vključim pa kar na plano z njo!

Tole je Umetnost. Z veliko začetnico.

Naslov serije je bil Moja družina. Mi pa pojma nimamo koga vse je Tamauček narisal. So to vsi otroci ali je narisal starše in najmlajše? Ali kaj drugega? Koga je izpustil?

Heh, Tamauček je pa tudi tak lump, da noče nikakor povedat, oziroma vsakič pove drugače. Enkrat je celo on gor, drugič ne. Ma, kakor mu paše.

In to je Umetnost: še sam Umetnik si jo razlaga kakor kdaj...

P.S.
Ušesa so prav carska...

Ja, v našem vrtcu lepo skrbijo za naše tamaučke.

Nič peskovnika in nič igranja. Še dobro, da je bil sneg, kaj?

Včasih se mi zdi, da malo pretiravamo, vsaj na nekaterih straneh. Druge pa imamo čisto zanemarjene. Hlapi, izpusti, svinjarija, s tem se nihče ne ukvarja.

Avto, naprimer, je najboljše sredstvo za ubijanje. In tudi ubija. Pa ni za misliti, da bi bilo kdaj kaj drugače, ker ga preprosto vsi rabimo. Nafto tudi. Pa še vse kaj drugega.

Jaz se vedno znova sprašujem, zakaj hudiča so pred velikimi trgovinami ceste speljane tik ob trgovinah? Ne gre mi v glavo nikakor. Tako pa moram vedno pazit kot zmešan, preden pridem noter in preden grem ven. Zakaj ni ob trgovini vsaj malo cone potem parkirišče in šele nato dovoz?

Ljudje za lasten interes naredimo vse. Preprosto vse. Če pa damo zraven še inkompetentnost pa je krog lepo zaključen. In smo na koncu vsi v ri*i. Super. 

Medtem ko smo bili v knjižnici in v trgovini pri najdražjem sosedu v Domžalah, se nam je vseskozi nekaj zdelo zelo čudno. Ne ravno v, ampak pred knjižnico in po trgovini. Le kaj bi to bilo, sva se s Heleno spraševala?

A kaj drugače diši? A smo kje drugje? A je tamauček kaj naredil? Pa kaj, hudirja, je?

Po dolgih peripetijah sva le ugotovila, da je vse v najlepšem redu. Celo radio v avtu igra! TO je to! Radio v garaži.

Vedno je šumelo in šumelo, danes pa je radio kar igral. Ha, kako človek kar naenkrat opazi spremembo pa čeprav majhno in pravzaprav na bolje.

Sicer nihče od naju nima pojma, od kdaj igra, zato sva kar lepo rekla, da od danes.

Ozvočenje garaž, to je tisto pravo!

P.S.
Ker sem zadnjič sveto prepričan trdil, da je tamauček v vrtcu v skupini Ptičkov, a se je na koncu izkazalo, da je pri Miškah, mi ni prav nič verjeti. Morda je radio venomer igral pa tega preprosto nisem opazil. Ali pa sem samo sanjal. Kdo ve. Od takrat, ko smo kartico za vrtec poslali v drugo skupino, ne bom trdil ničesar več. Še zdaj ne vem, kako naj se v vrtcu izmažem, da ne bom izpadel popoln kreten...

Koliko balkonov, ki so namenjeni svoji osnovni dejavnosti, sploh obstaja?

Velikokrat sem prisostvoval pogovorom, ko je kdo kupoval hišo/stanovanje in je strastno zahteval balkon. V stilu: pa je ne bom kupil stanovanja brez balkona, halo? Večkrat, če ne celo vedno, je balkon celo pogoj.

Pa me prav zanima zakaj neki?

Naš balkon sameva približno 9 mesecev na leto, druge mesece je obiskan le za sušenje perila. Ali pa ko šraufam satelitsko. Ah, pa res, včasih grem tudi ven pogledat, kakšno je vreme. Ampak res samo včasih.

Jaz balkona preprosto ne potrebujem. Pika.

In tile tudi ne. Preštejete koliko balkonov je namenjeno za "balkon"?

Morda je pa to samo fora, kako do poceni kvadratnih metrov?

P.S.
Ponavljanje besede balkon več kot tridesetkrat lahko da presenetljive rezultate...

Pa je konec naših počitnic. Po eni strani so minile kot trenutek, po drugi strani pa se mi zdi, kot da nas ni bilo doma tri mesece.

In kdaj se bom kaj spočil? No, saj sem se, da ne bom pretiraval. Vse, kar sem hotel razmisliti, sem pozabil že po dveh dneh. Ojej. In tako sem jutri pripravljen na službico kot nepopisan list. Kaj me bodo napadli, ej!

Je pa še ostalo nekaj slikovnega materiala, ki ga preprosto moram spravit tule gor. Saj bo zdaj malce manj snežno vse skupaj, ne se bat!

Pozabil sem še na izlet v Trbiž,

sprehod skozi cele Rateče, ki jih sploh ni tako malo, le umaknjene so precej v notranjost. Polno apartmajev vsepovsod. Novih, krasnih apartmajev ter starih gostiln. S sobote na nedeljo je bilo vse polno, muzika povsod.

Sem sodi še sprehod najstarejšega in najmlajšega, ki nas je kar naprej kepal!

V petek smo šli domov, oddali naše tabornike na sestanek, midva pa skočiva še na piščanca. Organizacija in pol, kajne?

Potem polovica otrok ostane doma, štirje pa se ne moremo odločiti za konec in jo mahnemo nazaj v Planico. Še za en dan. Do konca.

Zadnji dan pa, kot da nočemo in nočemo domov, v Ratečah zavijem levo namesto desno in hop, pa smo v Italiji. Gremo pa naokoli, a ne?

V Planici sneži, vreme oblačno. Malce naprej, skozi kanalsko dolino se vreme že umirja. Proti Udinam že kaže na sonček. Juhu! Zato se ustavimo v Tarcentu in tam malce pohajkujemo. Furlanska mesteca so nam všeč.

Imajo take krasne vile,

pa visok hrib z ruševino, od koder je enkraten razgled,

na koncu pa lahko hranimo še ribe. Meni so povsem enake soškim postrvim.

No, ne tele male, sem in tja je priplavala mimo kakšna velika, ravno tako pikčasta kot da je iz Soče priplavala.

Potem pa se zapodimo še čez kras, kjer je vreme enkratno, polno kontrastov in hitrega spreminjanja.

Še mavrico nam uspe ujeti, ha!

Ko pa se s krasa zapodimo nazaj proti celini, ej, ej, ej. Samo še dež, tema in oblaki do tal. Ahhhhhhhhhh. Še nebo joka za našimi počitnicami.

Še čez Ljubljano pa domov. Vsaj v Krtini ne dežuje...

Lepe stvari se morajo končat, drugače jih ne ceniš več. Pa drugič, a nede?

Če slučajno kdo ne verjame, da smo bili res na Snežniku. No, pa tudi zato, da jaz ne nosim GPSja čisto brez veze naokrog. In se matram ko strela, ko kar naprej nosim gor in dol vso opremo.

Kar lep pohod, kajne?

Še ena iz snežnih tem. Že zadnjič pofilmana, a šele danes pretočena.

Tamauček nas je neverjetno presenetil zadnjič na sankanju, saj ni niti enkrat pojamral. Pa se je kar hudo nahodil. In prav vse je sam prehodil, niti enkrat se ni hotel nositi ali voziti ali kaj podobnega.

Vse je samo stvar interesa, kajne?

Bil pa je navdušen, da je kaj! Čeprav je kar naprej padal, se vozil rikverc in imel še milijon težav s tem, da bi se obdržal na lopati...

Zdaj bo pa počasi snežnih tem zmanjkalo. Danes smo že doma, a gremo spet nazaj, v malo bolj okrnjeni postavi. Obveznosti in skrbi so se že začele. Pa tudi kakšnega prav lepega vremena ne bo več.

Sicer pa smo se imeli super in smo lahko srečni, da se je vse takole izšlo. In smo v dobri meri sneg pospravili za letos oziroma za to sezono.