Beton

Če bi bil zidar, bi tole sam delal. Ampak nisem in nimam tudi nikakršnega namena to postat. Zdi se mi mnogo preveč zapleteno.

Ko pa gledaš mojstre, kako to lepo delajo, brez vsakršnih težav, se ti pa kar milo stori. Vse jim gre kot po maslu. Zašolajo mimogrede. Žico krivijo in režejo brez vsakršnega problema. In stvari so potem čisto naravnost. Kako jim to rata, bo meni še dolgo skrivnost. Še navadne dile ne znam postavit naravnost, pa se lahko trudim cel dan. Z vaservago ali brez...

Je pa res, da če bi poslušal zidarja, bi prej ali slej imel vse v škarpah. Škarpica tule, škarpica tamle, škarpice gor in doli. Včasih se mi zdi, da zidarji, kamorkoli pogledajo, vidijo le škarpe, takšne ali drugačne. Pred očmi jih imajo kar naprej. In vsi njihovi predlogi se sestojijo iz raznoraznih škarpic.

Hja, ko se znaš enkrat igrat z betonom, je to tako, kot z lego kockami. Vse bi iz tega zgradil...

Kakorkoli že, naša luknja se polni. S hruškami.

Plata bo super. Vsaj zdaj tako zgleda.

Eni mali - ampak dolgi - škarpici se pa nismo mogli odpovedat. Nas je nagovoril. In mi smo podlegli. Kaj čmo, Miki je prepričljiv.

Ta nas čaka danes, ker so fantje pridni ko strela.

Maček včeraj cel dan ni smel ven. Še tega bi se manjkalo, da bi se šapice poznale...