Uspeh

Uspeh, taka lepa beseda, kajne? Po pravici povedano mi gre na živce. Zelo na živce.

Ali pa naprimer beseda zguba, luzer po "domače". Ta mi gre na živce še bolj kot prejšnja.

Kako sploh definirat uspeh in, nasprotno temu, da je nekdo zguba? Skoraj nemogoče bi rekel. Je dovolj, da imaš bogastvo? Zmaga na olimpijskih igrah? Naziv dolg kot presta: dipl.ing.uni.dr.mr.fr.mag.?

Preveč relativno zame. Vsakomur nekaj drugega pomeni. Morda niti ne, morda je samo odnos do samega uspeha pri vsakomur različen. Meni naprimer, to, da je nekdo uspešen, ne pomeni prav nič. Ali pa še manj: pa naj bo uspešen, sam mora s tem živet, njegov problem.

Denar je pomemben le toliko, da kolikor toliko dostojno preživiš. Kar ne pomeni, da se ga branim, a za to, da bi ga imel še več, ne naredim prav veliko. In sem s tem čisto zadovoljen.

Dolgega naziva nimam. Tudi če bi ga imel, ga ne bi obešal na vrata. Čemu? Da bi si pridobil spoštovanje? Če si ga ne morem dobit kot človek potem tudi naziva ne potrebujem.

Zmaga? Vsak zmagovalec prinese s seboj dolgo vrsto poražencev. Kaj pa z njimi? Jih streljat? In na koncu se bolj ukvarjam s poraženci kot z zmagovalci. Edina zmaga, ki mi kaj pomeni, je življenje samo. Živeti sebe s seboj. Boriti se in se premagati. Zelo osebna zadeva.

Vsak od nas ima svoje vzpone in padce. Nihče ni iz tega izvzet. Enkrat si uspešen, drugič si luzer, pot pa je presneto dolga. Da pa je vse še bolj zakomplicirano, ima vsaka medalja dve plati.

Ravno zato so mi bolj pri srcu luzerji. Pri njih obstaja velika možnost, da je kaj svetlega na drugi strani medalje, medtem ko pri zmagovalcih ostaja le še temna plat. Med luzerje večkrat prištevam tudi sebe. Tako, v opomin in za zgled.

In tudi zato ljudi preprosto ne sodim.