Jah, Nočna 10-ka JE dogodek. Težko je temu oporekat.
Že sredi maja se prijave zaprejo, ker je število omejeno, prijavi pa se nas preveč.
Iz tega sledi, da je povpraševanje veeeeliko in da je tak nočni tek pravo veselje. Seveda zraven še veliko naredi sama lokacija ter - last but not least bi rekli v drugem jeziku - odlična in entuzijastična organizacija. Ni vse le v odličnosti, veliko je predvsem v tem, kako organizatorji vse skupaj jemljejo. In ker zadevo jemljejo s srcem - od prvega pa tja do zadnjega varnostnika nekje na progi - smo tudi tekači več kot zadovoljni!
Lansko leto sem bil poškodovan in sem bil le v vlogi gledalca, letos pa sem končno tudi jaz pretekel tole jezero okoli in okoli.
In moram priznat, da je bilo prav luštno. Še več, ko samo luštno: toliko energije in veselja, kolikor sem ga imel tokrat s tekom, pa že dolgo ni bilo! Najbrž je k temu pripomoglo tudi to, da sploh nisem bil utrujen. Kar šlo je. In bi še šlo, mi je bilo kar žal, da je bilo treba zaključit. Vsaj kaka dva kroga bi še naredil... Čuden tič.
1:04:09 ni ne vem kako dober rezultat, je pa pravzaprav moj najboljši na 10 km! Kar verjeti ne morem... Vendar pa prav lahkotnost tokratnega teka pove, da sem kar dobro pripravljen in da včasih mnogo preveč jamram. Tokrat sem tekel s Heleno in jo bodril, zato sva tudi skupaj pretekla skozi cilj!
Vem - kar je pri meni ponavadi že povsem dovolj - da sem zmožen desetko odtečt pod uro. Vsaj v takih okoliščinah že! Ker tokrat sem se prav velikokrat ustavljal, tekal naprej, šprintal v klanec in nasploh bil - proti koncu vedno bolj - spet objesten. Če bi moral sprašit lastno rit, bi sigurno lahko tekel pod uro, brez problema.
Kar pa pomeni, da je tehtnica prevagala, kakor sem si zadevo že dolgo nazaj zadal. Na 14. LM se bo treba spoprijet z enaindvajsetko! Ma, ja, komaj čakam!!!!
Tekel sem neobremenjen, zato pa je bilo tako luštno! Ni se bilo treba matrat, treba je bilo le tečt. Lepo počasi, kot mi je zadnje čase v navadi in kot mi najbolj ugaja. Ne, ne bom delal na tem, da bom hitrejši, ne bom. Briga me, sem pač počasni (skoraj)stokilnež. Saj ne ciljam na rekorde... Raje bom daljave povečeval, to mi bo veliko bolj pri srcu. Če pa bom uspel vnesti še kanček gorskega v vse to... Huh, potem bo pa še bolj luštno!
Naši Krti so bili odlični! Pa tudi vsi ostali, jasno! Naprimer vse koore, ki so šle tečt in ni jih bilo malo! Čestitke!
In tudi Helena je naredila najboljši čas doslej! Mater, sva vedno boljša, ali kaj?!
Na koncu pa, čeprav bi sodilo povsem na začetek: največje čestitke gredo Tamaučku! Na otroškem teku je pokazal, da je iz drugačnega testa kot njegov oče in da ima v sebi kar dobršno mero hitrosti! Iz tega fanta še nekaj bo!
Vpiši se