Osem (8) let

Ne, letos pa nisem pozabil!

To, da (si) nisem voščil na pravi datum, je pripisati preprostemu dejstvu, da nisem imel časa. Bil sem na morju, kar je najbrž dober in opravičljiv razlog. Sicer pa to sploh ni pomembno!

Pomembno je (no, naj bi bilo pomembno), da sem tukajle že osem let, kot kak star inventar... pišem in lepim fotke kot po tekočem traku. Res, da vedno manj, oziroma zadnje čase so mi bolj blizu daljši prispevki z veliko slikami, a v daljših časovnih obdobjih.

Statistike  ne bom delal. Pri teh letih številke niso več pomembne...

Se mi zdi, da število objav nekako sovpada s številom vikendov v mesecu.

Hribi, hribi, hribi.

In zaenkrat prav nič ne zgleda, da bo v nadaljevanju kaj drugače.

Morda v prihodnosti začnem o čem drugem, a planov ne bom delal. Plansko gospodarstvo mi je šlo vedno na živce, še iz najstniških let sem zvest privrženec kaosa in anarhije!

Vse najboljše torej Podkleteno Nebo! Še vedno z veseljem hodim Sem in Tja in Nazaj. Od Sebe in Nazaj proti Sebi, vedno nekje Tam Vmes!

Osem let, kaj? Blogi so torej mrtvi, ali kako to že gre?