Čeprav sem imel tisti vikend pravzaprav še največje težave, nisem zdržal.
Preprosto nisem zdržal.
Po štirih bi šel, če bi bilo treba. No, skoraj mi je to tudi uspelo - da bi šel po štirih, namreč. Po štirih urah hoje oziroma bolje rečeno hudega šepanja, mi je noga res skoraj že odpadla. Še malo, pa bi se res vlekel po rokah...
Eni pa res ne poznajo meje... končno jih položi na kavč, kar so si vedno želeli, ampak ne! Ne! Je treba rinit ven, ven, v hribe! Magari šepat.
Za znoret.
Skratka, mati so se potikali na Blegošu, midva s Tamaučkom pa sva jo v prekrasnem dnevu mahnila s Krti v Voje, pregledat korita Mostnice. Če so še tam. Če je vse ok. Če... no, šla sva pač, kaj!
Avtobus nas je poknil dol na parkirišču, kjer vrli Bohinjci seveda računajo. Vse. Parkirišče, cesto, pot, vse, kar se da in poleg tega še vse, česar se ne da. Po pravici povedano mi gre to plačevanje strašansko na živce. Beda, beda in še enkrat beda. Ampak to je pač domet tega našega turizma, če je treba hotele zapirat, je seveda treba plačevat kje drugje. Svoje obiske Bohinja sem prav zaradi teh reči zmanjšal na minimum in v blagajno Bohinja prispevam po lastni zavesti čim manj morem. Vse to zaradi bedastih parkirnin, cestnin, mostnin in ostalih bednih turističnih pogruntavščin.
Oh, a sem mal zašel, kaj? Ampak me res pogreje, če se v letu 2012 delamo, da smo iz 1970-ih... Buuu.
V petih minutah so mi vsi že pobegnili. Nikjer nikogar.
Ampak res. Mi smo začeli nekje ob 9h, kar niti ni tako zgodaj, a dobri dve uri nisem srečal niti enega! Niti enega!
Sem pa imel fotiča s sabo in sem slikal vsak kamen, skalo in tudi kak Most, če se je le pojavil pred menoj!
Korita gor
Korita dol
tja do hišice
kjer vrli Bohinjci spet nekaj hočejo od nič hudega slutečih turistov. Tokrat 2,5€! Da bodo zrihtal tole pot, da ne bo propadla, da bo vse ok, da bo lepo, da bo pometeno, da bo...
Ah, dej, spet bom ven padel...
Fant v hišici sicer še ni resno pobiral (še ni bilo občinskega odloka), ampak sem mu dal tista 2,5€. Da ne bodo mogli rečt, da jim uboga potka propada in da nimajo dovolj sredstev za ureditev in da so bogi in da... Ah, grrrrrrr.
Sicer narava hitro poskrbi, da se človek malo pomiri in neha mislit na ljudi, ki so zadolžili tako lepo pokrajino. Da nehaš zlobno razmišljat ali si jo sploh zaslužijo...
Slonček v naravni velikosti je res podoben slončku. Čist zares.
Potka je seveda slabo označena, verjamem, za 2,5€ je težko kar naredit. Če bi dvignili na 12€ bi pa morda že lahko kaj bilo, ne?
Kot vedno, ko dela markacije tisti, ki ve, kje gre pot, jih manjka tam, kjer so razpotja, jih je pa veliko tam, kjer je ena sama samcata pot naravnost.
Mene to sicer ne moti, a tokrat sem bil res počasen in je bil vsak korak muka. Da bi še zašel kam, oh, ja!
Pa sem bil kar hitro pri Domu v Vojah. No, relativno hitro.
Odpre se prekrasen razgled na hribe, a Krtov nikjer. Aha, pri tistem zadnjem domu so torej!
Tale makadam se je potem vlekel, čeprav je "samo" 25 minut. Mislim, da sem rabil skoraj celo uro. Noga je že dobro bolela in po cesti je bilo še bolj zoprno hodit.
Pa še ustavljal sem se kar naprej. Ker je spet povsod šumelo! A se tokrat nisem dal in sem tokrat dokumentiral šumenje. Spet jih je bilo na stotine!
Dolina Voje je prekrasna, a meni se je tokrat vlekla in še sonce me je direktno žgalo!
Namesto, da bi zavil na planinsko pot sem šel raje kar po cesti. Da sigurno pridem.
In sem prišel. Sicer kar nekaj za njimi, a pojedli pa le še niso!
Tamauček je šel prej s Krti gor, dol sva šla pa malo pred njimi, tokrat skupaj. Da ne bom spet bremza in me bodo morali spet kje čakat.
Sva spet obredla vse mostičke. Ko so pa tako luštni!
Tamauček se je seveda držal, kaj pa je zanj štiri ure hoda! Heh, še zadihal se ni... ko pa tako rad pohajkuje po hribih...
Vmes še veliko šepanja in pogovarjanja, a potem smo pa bili že skoraj nazaj v dolini!
Za približno 10km sem rabil dobre 4 ure. No, po treh dneh protina je to kar rekord!
Hm, a dolina Voje JE ali Voje SO? Jaz se ne morem odločit, najbrž se pozna tudi v tekstu. Kaj čmo.
Pa še ALBUM!
Kakorkoli vzameš, ja, tole je bila čisto dobra ideja. Pa protin in bolečine gor ali dol. Briga me, tak lep dan pač ne sme iti kar takole mimo!
Vpiši se