Cel teden je trajalo.
Da sem spokal lastno rit nekam ven.
Saj niti ne vem zakaj. Najbrž preprosto zaradi lenobe. Len sem ko fuks in čeprav zelo dobro vem, da mi bo tek le koristil, se ga ogibam na vse možne načine. In tudi na tiste ne-možne. Kakor pride.
Saj kar ne bi verjel, če se ne bi meni dogajalo. Ampak se mi. Sicer to ni prav nič čudnega, nekaj malega se pa že poznam, ampak počasi bi pa že lahko nekako razvil vsaj nekaj malega discipline. Star sem že dovolj.
Joj, kok se upiram!
Ta teden sem dvakrat vstajal zjutraj: zjutraj bom šel tečt! sem se hvalil. Zvečer, jasno. No, zjutraj sem samo še grizel, če je kdo kaj omenil... Popoldne nevihte, vsak božji dan, če pa jih mogoče ni, pa bi bile lahko. Saj človek ne ve, pa najbolje, da počaka... Ni, da bi med strelami tekal, še nisem tako hiter.
V sredo sem bil zato že slabe volje... v petek sem se pa že skoraj požrl. Seveda šele potem, ko sem najprej požrl vse druge. Storilnost je padla, idej je zmanjkalo, volja do življenja je vzela culico in odšla... Eh. Wega bi znal dobro reč: kér cepec!
Tako sem moral danes zjutraj na pot. Ni druge. Ali bi me vrgli ven, ali pa bi se počasi sam stopil, raztopil, razplinil...
Je bilo kar hladno, sem lahko spet oblekel pajkice... Sreča, da v soboto zjutraj še večina spi. Vremenarji so napovedovali dež, dež, dež, a nič ni prav kazalo. Pa pejmo!
Najprej sem hotel it z gojzarji, potem... nato... od tam naprej... Eeeeeee! Seveda, cel teden sem premišljeval, kaj in kako. Zamotovilil do konca in še malo naprej. Potem sem pa zjutraj naredil po svoje. Z avtom do Sokliča, potem pa čez Murovico na Cicelj. V supergah, ker ni bilo nič mokro. Čeprav ne razumem, zakaj sem se potem peljal do Sokliča, v supergah bi čisto lahko tekel. Lenoba!
Na Murovico sem postavil svoj rekord, kar mi je - povsem jasno - všeč. Sicer za malo, par minut, a, hej!, počasi se daleč pride! Na vrhu sta bili dve mladi punci, sem se jih pred sedmo kar malo ustrašil in seveda v stilu wannabe velikih tekačev kar pičil mimo, le nekaj sem zamrmral koliko da je zgodaj... Sta me še uspeli vprašati, koliko časa je še do Ciclja, pa sem rekel, da eno uro, tko piše... kar sta seveda lahko prebrali tudi onidve. Prav od velike pomoči sem bil!
Zdaj bi spet lahko ponovil tisto od malo višje - o cepcu, ampak ne bom, ker človek mora imet o sebi dobro mnenje. Drugič me mlade punce ne bodo več tako prestrašile, ne!
Na Ciclju - 836m - sem bil potem v slabe pol ure.
Prvi danes in prvi čez en mesec. Šele zdajle sem namreč - pri pregledu slike - opazil, da sem se vpisal pod 30.6. Ah, ampak kriv je tisti pred mano, ker je bil gor 29.6.!
Razgled s Ciclja je neverjeten. Gozd na vse štiri strani, najboljša slika je lahko le tole.
Kot da je z Murovice kaj boljši, ha! Če se skloniš med veje in malo pokrčiš kolena, nagneš glavico v levo, pa morda vidiš tudi ljubljano.
Nazaj na Murovico sem rabil celo minutko manj, gre pa pot kar fino gor in dol, višincev se kar nekaj nabere.
Ker tokrat punc ni bilo več (ah, nista me čakali...), sem se celo upal ustavit.
In sem pozvonil. Meni, Tebi, Vam, Njim in Vsem. Tako, za Srečo. Čeprav ne verjamem, pa človek nikoli ne ve... morda pa, morda...
Dol sem tekel. Ne ravno, kolikor so mi noge dale, ampak sem kar pridno tekel. Nekaj se je res na dež pripravljalo, meni pa ni bilo nič hudega, pa sem kar dobro stopil. In za las zgrešil rekord, svoj seveda.
Dol je pa res že vse skupaj bolj ubogo zgledalo.
In ravno preden sem se usedel v avto, je začel delat tik, tik, tik...
15.97km, 2:24:35, 1366kCal, 163/180, 703 vm. Na Murovico 52:09, do Ciclja 28:48, nazaj 27:04 in dol še 36:34. Torej je tudi ta stran čisto lepo dostopna in se ni treba bat dolžine. Bo namreč potrebno počasi podaljševat, vendar še ne vem kam in kako.
Luštno, luštno, zakaj sem moral čakat cel teden???
Hm, ostaja nepojasnjeno le še vprašanje, zakaj ob vikendih ni problem vstat ob 5h, čez teden pa ne morem nikakor?!
Vpiši se