Tale vikend je bil eden zadnjih, ko je še bilo vreme in ko smo imeli vsi vpleteni čas.
Zato je bilo pravzaprav nujno, da se spravimo tole delat, čeprav sem se upiral na vse pretege. Še v petek zvečer sem skoraj odpovedal bager. Pa mi ni uspelo...
Na Sladkih6 me je vleklo, vleklo kot strela. Zgleda pa, da bo moralo to počakati do naslednjega leta. Če bom takrat sploh še tekel...
Začelo se je pravzaprav zelo nedolžno, najprej ena mala luknjica, iz katere je izginil naš bazenček. Hm, zakaj smo ga sploh imeli???
Nato nadaljujejo otroci z odmetavanjem peska s ceste - pri nas nič ne gre stran!
Robnike je tudi potrebno spravit, morda pa čez sedem let prav pridejo. Gorenjci, kaj čmo.
Takole je zgledalo, preden je prišel Stroj.
No, in ko je Stroj prišel, je bilo konec zabave in prčkanja po zemljici. Zadeve se je bilo potrebno lotit resno.
Na koncu se je še stroj namatral, končali smo že kar v temi.
Naslednje jutro nas je pričakalo takole:
"Kupček" zemlje smo si prihranili, ostalo večino je odpeljal traktor. Vse pa res ne potrebujemo...
Še Leander se je spraševal, kam neki je vse izginilo?
Zraven so konec storili še vsi štori na drugi strani, skratka vse, kar se je dalo potegniti s Strojem ven.
Potem smo položili še lep, snežno bel filc, ki ga je bilo zaradi njegove snežne beline prav škoda. Potem pa tamauček hop z umazanimi čevlji po njem. Pa mački. Pa mi vsi... Oh, me je kar srce bolelo...
Ampak to je približno to. Še malo kopanja, popravljanja, spravljanja kamnov in smo zaključili.
Do peska.
Potem pa naprej. Upam, da bo ta teden fertik. Če ne bo valjarja, se bom pa z avtom vozil gor in dol.
Z novo fazo v našem življenju začenjamo zdaj torej resno in delovno. Tako je tudi prav!
Vpiši se