Odvečna modrost

Malo so se mi tresle noge. In še kaj drugega...

Ampak na koncu sem se le poslovil od ene četrtine moje modrosti. Spuljena je bila prav brez vsake ceremonije.

"Ah, to bo pa lahko", je rekel kirurg.

Še sreča, da je, preden sem šel noter, prišel en ven: "oh, tole je bilo pa tako... sploh nisem nič čutil...".

Čeprav je uporabljal vesoljske klešče in polno nekega orodja, za katerega nočem niti vedeti, sem bil tudi jaz tak, ko sem prišel ven: "kaj... kje... a da sem že???"

Ja, danes je to malo drugače. Hvala bogu. Ali pa samo injekcije bolje in hitreje primejo. Vseeno, briga me.

Ampak zdaj sem pa malo siten. Boli me stopalo (še vedno), v glavi pa imam eno veliko luknjo, ki sicer ne boli eksplicitno, je pa občutek praznine v čeljusti zoprno boleč.

Najbrž bo jutri bolje. S čeljustjo in stopalom.

Stopalo me bolj skrbi.

Aja, dobim pa dva dni bolniške! Ej!