Presenečenje

Predvčerajšnjim smo imeli s fanti sestanek. Sem doma rekel, da grem mikrofon vrnit in na eno pivo.

Včeraj pa sem moral Heleno spravit ven ob 18:45. Pa sva šla na sprehod. Malo se ji je zdelo sumljivo, ker že dolgo nisva šla, a šla je vseeno. Še dobro.

Ob 19h je namreč iz gostilne k nam skočilo deset gostov, ki so se poskrili v kuhinjo. Seveda so me takoj klical, jaz pa sem moral mutit ko zmešan, da me iz službe kličejo in podobno, da Helena ne bi kaj posumila. Pa sem se dobro ven zmazal in sum je bil ovržen.

Pa sva le prišla domov... V kuhinji tema, nikjer nikogar... Potem pa kar naenkrat luč in "Vse najboljše zateeeee!"

Se je skoraj sesedla, še dobro, da so začeli potihoma peti, če bi se drli, bi moral blazino podstavljat!

Skratka, presenečenje je popolnoma uspelo, tako uspelo ni še nikoli! Končno enkrat obiski in žur brez pospravljanja in brez sekiranja, kaj bo kdo jedel in pil. Pa pripravljanja in živčnobe.

Upam, da mi bo še kdaj zaupala... Hm.

Eh, ljubezen moja, Vse najboljše, a ne? Ljubim te, veš!