Ker pri nas ni čisto nič snega, smo pač morali mi malo k njemu. Nikomur se sicer ni dalo, a dan je bil tako lep, prav topel, sončen, sploh prekrasen, da smo kar vse popokali, tudi če so se upirali, in smo šli.
Nekam proti gorenjski sem hotel, nekam proti hribom, da vidim malo pravega snega. Sanke smo naložili, sitnobe pa tudi!
Še sreča, da smo na radiu slišali, da je na koncu AC prava gneča, zato smo kar zavili dol proti Tržiču. Pa smo šli do Ljubelja, a tam z gnečo ni bilo nič drugače. No, pa še v senci je bilo že vse na Zelenici, to pa nam ni dišalo.
Zato smo si našli prostor natanko pod kamero na Ljubelju, kar sem na žalost opazil šele precej pozno, drugače bi si kako sliko shranil.
Za sankat sicer ni bilo, lopat nimamo, smo se pa zato kar metali po snegu. Ko je pa tak lep, snežno bel, nič pokvarjen kot tu v dolini, nič umazan... Oh, se z veseljem noter zariješ, tudi z glavo naprej!
In je kratek čas čisto dovolj za napolnjenje baterij in za uživanje. Razen Leandra nihče od nas nima kombinezona in smo bili hitro vsi čisto mokri. A se nismo sekirali. Luštno je bilo, čeprav je Tadeja še vedno slabe volje...
Vpiši se