Prejšnji dan smo torej pričakovali nevihto.
O, saj je prišla, o, ja! Ob štirih, petih je začelo grmet in je bila prava poletna nevihta. Vsaj po grmenju sodeč. Sem malo pogledoval proti ven, a je bila še super tema, ni imelo smisla. Sem samo upal, da ne bo preveč mokro.
Vstati smo morali kar precej zgodaj, saj smo bili ob 9h že naročeni v Alhambri. Ni dobro, da zamudiš! To pa pomeni vstat, se zrihtat, pojest zajtrk, spokat otroka in sebe, plačat hotel, se prebit iz garaže in se zapeljat nekam gor v hrib, kdo ve točno kam... Vse to do 9h. Super.
No, ko smo vstali je bilo vreme že takšnole:
se seveda ne vidi, ampak tukajle je že snežilo na polno. Sicer moker sneg, a vseeno je dobro začelo!
Sneži?! WTF? Pa kje pa smo? Na presnetem severu?!
Nič nam ni bilo jasno, čeprav - resnici na ljubo - v Granadi večkrat sneži, sneg niti ni tako poseben dogodek v teh krajih, so pač na obronkih Sierre Nevade. Se poznajo hribi.
Preden smo se spokali ven, je minila kar dobra ura. Nekaj časa sem od tega sem motovilil tudi po - spet presneto ozki - garaži... Grrrrr, kaj imam rad ta veselja! Čeprav se je vedno izkazalo, da gre ven mnogo lažje kot noter... Zakaj že?
Skratka, ko smo zapeljali ven malo pred osmo, nas je že pričakalo tole zunaj:
Juhuhu, se gremo kepat? Se veselit po snegu? Uganjat norčije? Delat snežaka?
AAAAAAAAAAAAAAAA! A me ne more pustit na mir ta presnet sneg letos? A ne ve, da imam avto iz Seville, kjer v nobenem primeru ne potrebujejo ZIMSKIH gum?!
A kaj ti ostane drugega? Pa smo se še z ostalimi dričal naokrog...
Tole je edina dobra slika, kjer se vsaj približno vidi, kako je letelo dol. In tako je letelo dol kar naprej. Niti znakov za Alhambro nismo videli, kam sploh gremo! So bili popolnoma zasneženi. Tako, da je šlo malo po spominu, malo po intuiciji. Še dobro, da se glede tega ne sekiramo...
Sreča pa je bila, da je bilo avtov strašansko malo, večinoma le taksiji, pravzaprav nikjer nikogar! Poglej, poglej te špance - toliko so pametni, da v snegu raje ostanejo doma! Pametno!
Seveda, palača je na hribu, meni je bilo že takoj v začetku jasno, da hrib + toliko snega (5-10cm južnega snega) + letne gume niso nikakor dobra kombinacija.
In tudi res niso bila. Po dvanajstih metrih klanca, ki ga sploh še nismo niti čutili, se je vse skupaj zavrtelo in avto se je počasi zapeljal ob rob ceste, jaz pa nisem nič volana obračal. Avto sem le malce še spustil do avtobusne postaje in to je bilo to... Argh! Kaj pa zdaj? Ob 9h je Alhambra, bomo zamudili?!
Krtinci smo pa tudi malo hribovci, zato ni bilo druge, kot da smo vzeli pot pod noge! V napad!
Kar se je izkazalo za čisto ok. Takole so le malce naprej ostali drugi z letnimi gumami:
pa še ene par takih grozdov je bilo naprej...
Mi pa smo jo v hudem snežnem metežu takole rinili naprej!
In sploh ni bilo blizu! O, ne, kar dobre pol ure smo potrebovali do gor! Seveda smo bili popolnoma mokri, sneg je bil povsem južen, moker do konca.
Prišli pa le smo. Mi, pa še ene par ostalih. Ene par jih je imelo 4WD, ene par zimske gume. No, kasneje smo jih videli nekaj celo z verigami. Pametno.
Točno ob devetih, torej. Kot naročeni! Ha, saj smo tudi bili!
Smo se pa zagnali, še vedno v snežnem metežu, direktno na Generalife
Prav luštno je bilo, nikjer nikogar, niti ene stopinje, mi pa prvi, edini. Vrtovi pa pravzaprav, kljub snegu, prekrasni. Na nek drug način sicer, kot so ga načrtovali, a vseeno prekrasni!
Potem pa kar naenkrat - so se vremena zjasnila! In vse je postalo še bolj pravljično!
Nekaj takega sigurno ne vidiš velikokrat. Večkrat je tukajle neznosna vročina, kot pa takole...
Ko smo hoteli pogledat v palačo, smo pa seveda bili prepozni, najprej je treba it v palačo, potem pa povsod drugod! Ker če zamudiš več kot pol ure, si moraš it iskat novo karto... drugače sploh ne moreš notri! Sicer zastonj, a se moraš po plundri prebijat do customer servisa. Ah, španska birokracija! Natanko enaka kot vsaka druga: neučinkovita, zapletena in popolnoma neuporabna.
Smo pa le videli nadomestne leve v snegu. Res, da smo morali kar malo počakat, da so sneli zaščitno ponjavo...
Je pa palača prekrasna, a danes ji je na žalost malce šova vzel sneg. No, kar precej šova ji je vzel sneg... Helena je bila kar malce razočarana, da smo se več ukvarjali s snegom kot pa s palačo. In imela je prav, snega imamo vedno dovolj, takihle palač pa ne!
Smo bili pa vsi premočeni in prmeraženi. To je super dobra popotnica za nadaljevanje! Se pa nismo dali, kaj pa nam bo malo snega!?
Tudi nahodili smo se kar ok!
Je bilo pa treba prit še dol s hriba. V eni sami totalni plundri. To pa je bilo res en velik bljaki! Mokri čist!
Še pogled na zasneženo Granado
se v avto preoblečt in gremo naprej - kam? Na toplo, proti morju! Proti Malagi!
To samo zato, da se ne bi spet vozili po isti cesti, smo raje naredili malo ovinka. Do toplote. Do palm.
Kjer smo spet lahko noreli po mivki
in jedli celo zunaj!
Evo, to sem se po dolgem času prvič pregrešil in (ponesreči) jedel ribo. Ker preden sem pogruntal, da je to res riba, je trajalo kar nekaj grižljajev. Ampak zgledalo je pa res kot čista zelenjava... Hja.
Malo smo še pokrižarili čez Malago, na žalost mnogo premalo. A čas nas je že malo priganjal!
Še malo glasnih papig
potem pa kar na avtocesto in proti Sevilli. Danes bo naša zadnja noč v Španiji!
Na poti je nekaj deževalo, malce neviht, nekaj sonca, a vsaj snega ni bilo več. Malo smo se ustavljali v obcestnih vasicah in namesto vasic slikali avto...
končno našli, kam gredo naše štorklje pozimi - polno jih je bilo po teh vasicah!
Ko smo prišli v Sevillo, je bila že tema. Nekaj časa smo iskali hotel po tistih malih, ozkih uličicah, a smo se potem hitro naveličali in vzeli ta prvega, ki je prišel mimo.
Smo imeli celo dve sobi, ej! Super urejen, a na žalost brez skupnega prostora. Pa vseeno povsem dovolj za nas!
Kljub pozni uri smo jo mahnili v mesto in se spet čudili zakaj so vse trgovine zaprte? In zakaj je bilo danes povsod tako malo ljudi? Kje so vsi, je padla bomba, pa ne vemo?! Kaj se dogaja?
Seveda smo takoj prišli do Sevillske katedrale. Ker vse poti vodijo do tja.
Še malo gor in dol po mestu in bo treba spat. Še prej pa pogledat, zakaj neki je danes tako malo ljudi in zakaj so zvečer skoraj vse trgovine zaprte?
Aha, zato! Evo, so imeli sneg ravno na svoj praznik. Še dobro, če bi bil delovni dan, ne verjamem, da bi prišli ob pravem času na Alhambro, vse bi se najbrž zabilo že zdavnaj prej.
Jutri nas torej čaka Sevilla malce bolj podrobno, potem pa že proti domu. Šmrk.
Vpiši se