Morati

by piskec 25. maj 2007 08:27

Morati ne uporabljam preveč rad. Ni mi blizu in ob njem se ne počutim prav dobro. Prevečkrat izrabljena beseda, da bi ji sploh še verjel in ji zaupal.

Čeprav, včasih, le včasih, pa pride tudi meni prav. In se spet ugriznem v jezik, a tako je. Človek je poln nasprotij, izključujočih si nasprotij, pa si ne more pomagat. Med nasprotji voziš kot pijan kolesar in se sem in tja kam zaletiš. Z buškami in izkušnjami znaš vedno bolje voziti, a za kako novo buško je še vedno čas.

Mura Challenge je en tak morati zame.

Če dobro pogledam, je prelomnica v mojem življenju. Ne po celi črti, a je v veliko plasteh. Prvič v življenju sem se začel ukvarjat s športom. Morda je to posledica let, morda kaj drugega. Morda samo predprejšnjomesečni obisk zdravnika, kjer je ugotovoljeno, da že malo po zemlji dišim. Morda. Najbrž pa je kar vsega po malo, zavito skupaj v celoto.

In take stvari terjajo odločitve. Odločitve, ki so pomembne, saj so življenjske. In sežejo dlje, kot si lahko v tem trenutku predstavljam. A verjamem, da je takšna odločitev potrebna, nujna in meni v prid.

In tako ena, za nekatere čisto nepomembna in mala stvar, lahko dobi naziv morati.

Če Mura prestopi bregove, če pada toča, če padajo prekle, če me podijo strele, če mi razpade gleženj, če se mi drevo podre na glavo, če je potres, če je sploh karkoli, umika ni! Mura Challenge se mora pretečt. Poškodbe gor ali dol, sem ali tja. Na tehtnici so mnogo večje težave in mnogo več vsega, da bi se tega sam zavedal, kaj šele drugi.

Na tehtnici je usmeritev, na tehtnici je določena življenjska pot, na tehtnici je, ufff, veliko...

Zavedam se, da je s poškodovanim gležnjem prava neumnost tečt in da bom lahko še bolj trpel in imel mnogo več težav, kakor jih imam zdaj. Vendar pa verjamem, da jih bo v vsakem primeru manj, kakor, če ne grem tečt.

In to je to. Opravičilo? Vam, ki mi iskreno svetujete? Sebi?

Hvaležen sem za nasvete, a tele komplicirane stvari, kot je tu opisana, še tak dober nasvet ne more rešit. S tem moram opravit sam in tudi bom. Pa ne samo zato, ker sem trmast, temveč zato, ker verjamem, da je tako prav in da mi bo prineslo mnogo več dobrega, kot pa slabega.

Sebe nekako poznam, zavedam se: če ne bom pretekel, bo šel ves tek v franže in velika verjetnost je, da ne bom nikoli več tekel. Čimbolj se bom v soboto trudil, večja verjetnost je, da bom tekel še dolgo, dolgo. In kaj je en gleženj v primerjavi z zdravjem naslednjih xx let?

Opraviti moram z Muro, opraviti moram z nejevernimi, opraviti moram z gležnjem, opraviti moram s SEBOJ. In to bo najtežje in tega se bojim ko hudir.

Ah, pa še gajbo MORAM zaslužit, anede?

Tags:

pr norch

Komentarji (4) -

Hirkani
25. 05. 2007 09:09:58 #

Piskec, sem že malo pozabila, kakšna so bila pravila določena za Mura Challenge, toda traso lahko tudi delno prehodiš in delno pretečeš. Sodelovanje in vložen trud je tisto, kar velja!

Wega
25. 05. 2007 09:23:44 #

ne zarad tebe, tudi zaradi sebe si želim, da bi bil jutrišnji izziv bolj kot karkoli prijeten, sproščen dan. Saj ni treba da tečemo z najhitrejšim tempom - tudi 9min/km bi bilo dovolj - tričetrt urce za en krog.

se vidimo!!

Vreme
25. 05. 2007 09:44:58 #

Aja po cipresah si že dišal, nisem opazil;)

@Hirkani pravila za kišto piva so jasna. Preteč je potrebno celotno traso v enem zamahu. Torej brez hoje!! Vsekakor pa hitrost teka ni pogojena! ;)

@Piskec ne bom ti svetoval, kako naj tečeš (hodiš) to je stvar tvoje odločitve. Sam najbolje veš ali je poškodba tako boleča, da boš lahko tekel ali ne.

Vsekakor pa je namen Mure challenge za tebe to, da boš še kar tekel, ne pa da bo to tvoj zadnji tek. Je pa cilj druženje in pričakujem prijeten dan v vaši družbi! Se vidimo!!!

piskec
25. 05. 2007 10:13:18 #

Ah, seveda! Bistvo je v druženju, jaz pač zakompliciram stvari, ki so pomembne zame. Jasno je, da bom začel zeeeelo počasi potem bomo pa videli. Če bo vse ok, bom šel hitreje, če pa ne bo ok... hm... bom šel pa tudi hitreje (da čimprej mine). Smile

Itak vem, da med tekom ne bo bolelo. Bolelo bo po njem, ko se ohladim. Ampak takrat bo pa že gajba na voljo, da utopim bolečine! ;))))) In srečo, če mi rata!

@Hirkani, a veš, da bi jaz ta trud še vlagal. Težko mi je priznat, ampak mi je všeč ratalo... In tele dni tek prav pogrešam. Vsak večer hodim ven, voham zrak in si mislim: kakšen fin večer za teč. Ampak ne morem, ne smem.

Seveda pa ne bom pretiraval, počasi bo šlo, kakšno bomo lahko še rekli vmes. Se spoznali. Važno je, da ne zgubim veselja in ob teh dveh fantih se tega ni bat!



Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS