Ah, pa ne moje delovne navade, kje pa!
Lezeš in lezeš in lezeš v hrib. Ves si zmatran, moker in komaj čakaš vrha.
2558m nad morjem.
Ves ponosen, da ti je uspelo, da si tako visoko, da so te lastne noge prinesle gor! Juhu!!!
Potem pa ti pogled obstane na:
Agregat? WTF???
Še to, da je cel vrh posran od ovc, ni prav nič v primerjavi z agregatom! Potem pa opaziš še polno cevi, vrtalnikov, orodja, železja in podobno. Potem opaziš še par delavcev, ki so to vse skupaj prinesli gor. Kako jim je to uspelo, nimam pojma. Sem probal en njihov rukzak, pa ga nisem mogel niti dvignit, kaj šele, da bi ga uspel nositi... Eh. Kar nekam malega sem se potem počutil. Brez veze.
Upam vsaj, da so potem dobro popravili obstoječ stolpič na vrhu, ki res nikamor več ne paše. Se mi pa zdi, da ga niso, ampak da so naredili še kakšnega zraven. Kakorkoli že, gor na Grintovcu je ravno toliko betona, kot je ovčjih drekcev. Hja, zdaj vsaj vem, zakaj me je Oče vedno vlekel gor v snegu!
Tisto zadaj so mojstri, ki so se lotili dela z vsemi tistimi napravami. Tipa spredaj pa nisem hotel motiti, ker je že zgledal tako lačen, da bi najbrž mene ugriznil. Še usedel se ni dobro, pa je že imel sendvič med zobmi!
Vpiši se