Da ne bi kdo slučajno pomislil, da letos ni bilo tradicionalnega Vršiča!
O, ja, je bil! Že na začetku meseca... le to je, da sem jaz zadnje čase kar nekam zaseden z drugimi zadevami.
Eni so tekli že leto prej, jaz pa sem se pridružil leta 2009, se takrat neizmerno čudil, da sem sploh preživel, leta 2010 sem bil že dodobra utečen, zdaj, leta 2011, pa sem že star prekaljen maček.
Kar pomeni, da je bil rezultat v stilu +1.
To na Vršič sicer ne pomeni še enega kroga, ampak v sistemskem smislu mojega teka le tisto nekaj malega, kar je potrebno, da si boljši, kot si bil nazadnje... S tem sem se že čisto sprijaznil in se nič več ne sekiram. Kaj bi pa se, saj je to čisto ok, najbrž bo kmalu prišel čas, ko bo šlo navzdol in bom moral biti zadovoljen z -1...
Skratka, star prekaljen maček se ničemur več ne čudi. Ob uri (ali kakšno uro prej) je na startu, se skuša pomirit s seboj in bogovi in potem krene na start. Ni druge.
Tokrat celo trije tekači, Rado, Samo in jaz, ostali so kolesarji.
Taktika je bila podobna kot lani, mogoče še malo bolj zaostrena. Seveda s stališča hoje, ne teka! Torej: čim bo preveč klanca, ti kar hodi!
Pri Eriki sem torej že dobil prvi odpustek in tako je šlo potem le še naprej.
Je pa pač tako, da se pri meni taka taktika povsem izplača. Ne morem se preveč namatrati, s hojo zelo težko! S tekom bi pa že pri 3. serpentini najbrž dušo spustil... Saj to ne pomeni, da nisem prav nič tekel, seveda sem! A le tam, kjer se je to dalo.
Sicer pa sem tudi s hojo čisto dovolj hiter in sem Radotu kar naprej dihal za ovratnik, se me nikakor ni mogel znebit. Ampak on je res kar naprej - cel tisti presneti klanec - tekel, kar je meni čisto nepojmljivo! Ampak on se sekira. Ni dovolj dober. Jasno! V stilu!
Kar naenkrat je potem tu Koča na Gozdu oz kuča u šumi, kakor gre o tem zgodbica. Samo je prišel nazaj do naju, zato smo tule skupaj...
Potem sem izkoristil prav vsako možnost, da sem ju prehitel in jo stisnil naprej, vmes so bile tudi podle fore. Kaj pa se nastavljata fotografom... sem jima morda jaz kriv?
In... jah... letos je res nekam hitro minilo... Kar naenkrat smo bili gor, kjer so morali namestiti novo tablo. Bogve koliko časa bo zdržala ta?!
Ma, ja, dobri smo, ni kaj! Kar takole nekega četrtka pa tudi ne gre vsak gor!
Tisto pivce na vrhu je potem eno samo veselje!
Pa tudi pot navzdol je potem veselje, še posebej, če kar naprej nekaj sekaš in zadaj dva tulita, da onadva pa že nista na kakem trekingu, kjer bi takole drli po brezpotjih.
Malo sem ju upošteval, malo pa ne, kakšni ovinki so preveč slastni tudi če nimajo poti.
Še mostiček - kot vsako leto:
potem pa doooolg iztek do hotela Lek. Uuuu, kaj se mi je to vleklo, pa še pohiteti je bilo treba, ker nas je čas (+1) priganjal!
Gor: 11,3km, 1:38:10 (dve minuti bolje kot lani!)
Dol: 8,75km, 1:05:28 (dve minuti bolje kot lani!)
20,03km, 2:43:39 in 981 višincev. Skupno slabih pet minut bolje kot lansko leto! Uau. In celih dvajset minut bolje kot 2009! Juhej!
Me zanima ali kdaj pridem pod 1:30... Če izračunam... v štirih, petih letih? Jah, seveda!
Opazil pa sem, da so letos meritve km in višincev precej čudne, oz. čudne so bile prejšnja leta. Gor km še nekako štimajo, dol pa se nikakor ne ujemajo. Višinci pa tudi - predlani kar 1016? Če naračunaš jih celo pod 800! Torej kje je ta razlika, a? Letos še najbolj kaže, a je še vedno preveč, tako v dolžino dol kot tudi v višince. Nekje tam na sredi GPS slabo lovi in najbrž zato ta razlika. Čim hitreje greš, tem bolje kaže, najhuje je, če se ustavljaš, takrat začnejo točke kar plesat po okolici...
Vse je bilo super, tako kot vedno! Dan, hrib, tek, ljudje.
Edino, kar me žalosti pa je, da nihče od nas nima prav nobenega časa več. No, časa seveda imamo ravno toliko kot vedno, le drug za drugega si ga nočemo/ne moremo/ne znamo vzet.
P.S. Prav vse fotke sem sunil vsem ostalim udeležencem, sam sem stisnil le eno samo, ki pa ni vredna objave. Včasih sem res tak neverjeten lump.
Vpiši se