Spominske kartice so luštna zadeva.
Majhne, priročne in s kar nekaj prostora.
Problem je le v tem, ker prav nihče ne more poenotit vseh teh miljavžent standardov. Čemu jih mora biti toliko? Pa ne mi govorit, da je to zaradi konkurence in da je to dobro! Zame kot uporabnika, to ni čisto nič dobro!
Prav nobene vrednosti niti prednosti ne vidim v tej "konkurenci". Zdi se mi le, da me nategujejo in to vsak posebej. Vsak s svojim standardom, za katerega misli, da je edini zveličavni, vsi skupaj so pa tako ali tako enaki.
In tako se mi doma valjajo naslednje kartice:
-
CF, 512MB,
-
CF, 64MB,
-
MS 32MB,
-
MS Pro, 1GB,
-
MS Pro Duo, 1GB,
-
SD, 1GB,
-
Mini SD, 128MB.
Pa nisem prav nič poseben uporabnik teh zadev. Fotoaparat, telefon in to je to. Pa se ti skozi čas nabere ves ta kup nesnage...
Spet ena od prevar tehnologije.
Da ne govorim o kablih, ki so seveda vsi različni, pa sem vmes že mislil, da bo USB mini prevladal in da bodo ljudje pametni. Japajade!
Saj mi je čisto vseeno za te neumne standarde in kdo ima prav in kdo ima največjega in najboljšega in... Briga me. Me pa strašansko jezi, ker nič ne morem. Nič.
Le to lahko, da sem se spravil in kupil čitalec teh malih, zlobnih in pesjanskih, kartic.
68 v 1. 68 v 1! Si moreš mislit??? Oseminšestdeset formatov kartic zna prebrat!
Včasih se res čudim, kako sploh ta svet stoji.