Zmaga?

Urad informacijske pooblaščenke mi je danes odgovoril, ko sem se - jasno! - pritožil DRSCju na prejšnjo izgubljeno bitko.

Zgoraj piše: ... UGODI... BREZPLAČNO...

Ha! Ta bitka je torej moja. Seveda pa se ne slepim, da sem zmagal v celotni vojni. Tistega, za kar sem se boril (datoteko xml na spletu) namreč ni več tam, kjer je včasih bilo. In če bo DRSC zganjal tak birokratizem, kakor ga pričakujem, potem se bomo še dolgo bojevali. Kar naenkrat podatkov ne bo več tam, kjer bi morali biti, ali ne bodo ravno danes na razpolago, ali bodo vsak dan malce spremenjeni ali... oh, milijon načinov je, kako zagreniti življenje navadnemu državljanu.

Skratka, Urad IP je odločil, da sem (da smo!) upravičeni dostopati do podatkov o števcih prometa brezplačno, ne pa po povsem nerazumni ceni 153€ mesečno, kar je bila - vsaj po mojem - kar nekakšna blodnja.

Seveda sem vesel in hvaležen celemu Uradu IP za pomoč v borbi z organi, kjer je birokracija že prestopila vse razumne meje. Vsaj občutek imam, da še obstaja možnost, da še obstaja nekdo razumen, nekdo, kateremu se še da. Hudič se je bojevati sam, kjer nobenega ne briga drugega kot lastna rit. Vsi namreč vemo, da je birokracija hudir in vsi jo imamo čez glavo, a nikoli se ne borimo skupaj, vedno posamezno, vsak se znajde, kakor ve in zna. In na tem seveda birokracija dobro gradi.

Še zdaj ne razumem dobro, zakaj in čemu me DRSC toliko ovira in zakaj ne da vseh teh podatkov - pa brez odločbe in tožb in nevemčesaše - v javno uporabo? Meni se zdi prav perverzno, da hočejo celo služit na ta račun... kot da so sami dali denar za to, kot da ga nisem dal (tudi) jaz. In to prometne informacije, ki se uporabljajo povsod, informacije, ki bi res morale biti dostopne še na milijon drugih mestih. Pa komercialno gor ali dol, saj je povsem jasno, da s tem ne moreš služit! Kaj bi bil drugi korak DRSCja? Zaračunat vsem radijskim postajam, ki obveščajo o zastojih?

Informacijska doba je že dolgo tu in na vse te podatke smo morali čakati že tako predolgo. Pa še potem se dostop do njih omejuje, saj kar ne morem verjet! Me prav zanima, koliko drugih zanimivih podatkov bi bilo lahko še na voljo, pa jih nikjer (še) ni...

Zakaj je že sam pristop DRSCja takšen? Odklonilen. Naveličan. Siten. Kot da sem kot državljan le podrepna muha, le nekdo, ki samo teži, ko da sem jaz tukaj zaradi njih in ne obratno, kakor bi moralo biti? Zgleda, da so res prišli tako daleč! Vsaj tako je čutiti iz vse korespondence z njimi, še posebej iz prvih emailov. Zakaj? Čemu? So res hoteli le zaslužiti? Si povrniti stroške? Ali pa sem jim šel le pošteno na živce? Morda pa sem le zaigral na napačno struno in zadel povsem napačen čas? Kdo bi vedel...

Povsem drugače bi lahko bilo. Vsi bi bili lahko prijazni. Vsi bi se lahko domenili hitro in učinkovito. Vsi bi bili lahko na koncu zadovoljni.

Ampak NE! Treba je bilo zapravit goro denarja in naredi goro dela - cela dva meseca dela! -, da je zdaj stanje takšno, kot je bilo v začetku. Kdo bo vse te stroške in delo plačal? Ni zato nekdo - preprosto rečeno - kriv? Ni nekdo - še bolj preprosto rečeno - zajebal?

Ta naša država ima problem. Velik problem. Postaja namreč prevelika in ogromen procent ljudi je do popolnosti odvisen od nje. In še tisti, ki niso odvisni od nje, se na vse kriplje trudijo, da bi bili. Prav nič drugače ni v gospodarstvu, vse firme se trudijo obesit na javno upravo, pridobivat nepovratna sredstva, blablablablabla in tako naprej. Tisti delček podjetij, ki pa tega nima, pa o tem vsak dan sanja! S takšnim mišljenjem pa sami sebi kopljemo jamo, ki je že kar dovolj velika, da kmalu vsi vanjo pademo.

In pravzaprav me je tega strah.

Polna ODLOČBA. Res se jo splača prebrati v celoti, čeprav ima kar štiri strani! A v njej je dovolj bistroumnega razmišljanja, kjer se ne preferira same države in njenih organov, ampak se gleda na zakon s stališča državljana.

Zdajle grem poslat email na drsc, če mi lahko prosim pošljejo geslo... Heh, me prav zanima!!!