Zelenica

V soboto bi šel lahko tečt na Balaton. Pa nisem, me je zafrknila treking liga, kjer je bil prvotno objavljen datum za Bovec 19.6.

V soboto bi šel lahko na GM4O. Pa nisem. Si ne upam, kje pa! Še kako leto priprav, potem pa mogoče!

Ampak nekam pa smo morali it, dan je zjutraj zgledal povsem ok. Da bi kaj takega zamudili?!

Gremo prehodit lanskoletni pozabljeni košček, ki si ga nismo upali ali pa se nam ni dalo..., na Zelenico torej!

Začeli jasno na Ljubelju. Ne prezgodaj ampak dovolj zgodaj.

Gozda je le za par minut, potem pa se dolina odpre in lahko uživaš v pogledu na nepregledna melišča Begunjščice.

Do prve postaje gre en, dva, tri. Tam je treba seveda preizkusit naprave. Ki so - milo rečeno - stare.

Dan je lep, vroče ni preveč, malo se vlečejo meglice, a ravno prav. S sabo pa jaz trogam vse, še bunde, kdo ve, kdaj začne deževat...

Ampak potem smo itak kar takoj že na Zelenici. Dobra urica in smo že gor...

Novo grajena koča je prav lepa, to ji je treba priznat, ni pa oskrbnik med najbolj, no, podjetnimi... Težko je delat hišo in zraven strežt razvajenim planincem... mogoče bi bilo pametneje, da mu kdo pomaga. Pa zgleda ta vikend nihče ni imel časa.

Imajo pa tak dober avto. Niva je zakon in upam, da še pride gor in dol, čeprav zgleda že precej dobro...

A nam je bila tista urica premalo, pojdimo še do Koče pri izviru Završnice, saj je samo 20 minut do tja!

Tam smo potem malo več časa porabili, ampak je bilo pa tako lepo! Zelenica, res!

Vse v zelenilu, zelenju!

Malo je bilo treba še posmučat, jasno!

Smo se kar obirali in obirali, a na koncu le prišli do Koče pri izviru Završnice. Tam pa čisto druga pesem kot na Zelenici... Prijazna oskrbnica nas je tako postregla, da smo kar gledali. Še bolj pa sem gledal, ko sem na koncu dobil račun! En šnopček stane reci in piši 1,10€! Še na Planini stane hudirjev rum 2,80€! Ne moreš verjet... Kava, čaj, vse mnogo bolj poceni, kot da je dolina Završnice v nekem povsem drugem svetu!

Pa smo vse popili, vse pojedli in smo šli nazaj. Cel dan pa tudi ne moremo ostati tu, kajne?

Še pogled na Vrtačo

pa smo že skoraj bili dol! No, tam na koncu smo malce motivilil, iskali neke "nove" poti in - spet - nabirali klope po brezpotju. A brez vsaj malce brezpotja se ne počutim najbolje...

Helena dva klopa, Tamauček enega, zase pa ne vem. Zdi se mi, kot da je bil en, pa sem si ga spraskal. Hm?

Prav všeč nam je bilo, jasno! Pobalinu tudi, z izletom je opravil mimogrede. Tole je že kar premalo zanj.

Na koncu pa se je nabralo tudi slik za cel album.