Seveda, jasno! Že vnaprej je bilo določeno, da bom pogrnil na celi črti! Po dobrem razmisleku mi je to popolnoma jasno!
Moja uživaška dušica pač ne pozna mere, ne pozna pravil in ne mej. S tem sem se že sprijaznil, ni druge. Druge še malo presenetim, kdaj pa kdaj, a večinoma ne več, so že vsega hudega navajeni.
Ja, res, sprijaznil sem se, a presenetim sam sebe še vedno. Vsakič.
Takoj, ko sem videl vse tiste solate v jedilnici, mi je bilo popolnoma jasno, da bom kar nekaj naslednjih ur težko dihal, sopel in premagoval spanec. Vedel sem, pa kaj! Biti suženj lastnih želja, je hudič, sploh ni lahko... Saj jih ne morem kar pustiti tam, uboge, same, lepe solatice. Njami, njami.
Na koncu sem nabral za 0,88kg solate, plačal zanjo 5,34€, in pojedel vse, čisto do konca. Še kis sem spil in če bi imel kruh, bi še vse skupaj pomazal.
In zdaj sem točno tak kot, da sem pojedel eno veliko pizzo. Nažrt. Tudi toliko denarja sem dal. Super.
Od solate, ljudje, od solate!!!
Vpiši se