Miklavž

Danes sem vstal (skoraj) prvi in se splazil v kuhinjo, v upanju, da se je Miklavž spomnil tudi name. Pričakala me je polna miza dobrot, jaz pa sem iskal in iskal listek z mojim imenom.

En parkelj je bil res velik, ravno pravšnji zame, a na mizi so bili le štirje krožniki. Za štiri tamaučke (no, nekateri niso več tamaučki...). Le kam neki je skril darilca zame?, sem si mislil in si vmes skuhal kavo.

Kava mi je toliko pomagala, da sem se malo zbudil in se zavedel, da sem malo starejši in da že dolgo ne verjamem več v Miklavža. Pa še na dieti sem, torej mi je čisto prav! Smola pa taka.

Povsem nepričakovano pa so me v službi pričakali bonboni.

Sumimo Andreja ampak noče priznat!

Jah, ni kaj, spet bo treba začet verjet. Drugače tudi drugo leto ne bo nič!