Prvi polčas

Krtinski hrib je sicer prav lep, polja lepo pripravljena na zimo, a vseeno malce pogrešamo sneg. Dan pa ni bil prav nič lep, povzpeti bi se morali malo višje, a časa je vedno premalo. Tudi med prazniki.

Da pa ne bi tamauček čisto pozabil na sneg, smo ga šli kar iskat. Da si je vsaj malo zamrznil ročice in da naju je malo okepal.

Prav s ponosom se je nastavil fotoaparatu:

Takoj nato pa sem kepo dobil v nos. No, zadane še ne čisto najbolje, kar je v redu zame. Se pa hitro uči in kmalu bom moral razmišljati o kakšni boljši obrambi...

Smo imeli pa naslednji dan tudi nekaj sončka. Malo za baterije in malo za dobro voljo.

Pred koncem prvega polčasa (praznikov). Drugi polčas bo (še) bolj naporen...