Pamet

Človek odpove v najbolj enostavnih trenutkih. Bolj ko je enostavno, bolj zna zakomplicirat stvari. Ali pa samo meni to ne gre... eh.

Včeraj sem, po parih dneh, doma vključil svoj prenosni disk. Pa nič od njega. Noče se pokazat. Nikakor. Menjam kable. Vkluči izključi metodo tudi probam, večkrat seveda. Restartam vse skupaj. Nič. Se razburim in grem razdret kištico. Opaaaaaa!

Nekaj mi notri manjka! Gledam in gledam in na koncu vidim, da ni kabla! Aha! Glej ga, zlomka, nekdo mi je pajsnil kabel, ki gre od diska do vmesnika, si rečem. Kakšen šaljivec je pa to bil? Kdo pa bi sploh rabil tak kabel??? Sem že začel razmišljati koga bi lahko obtožil te predrzne kraje.

Doma imam na tone kablov, seveda pa noben ni bil dober. Moško-ženski flat, takih ni, a ne? In sem bil jezen na šaljivca, kaj vse mu bom naredil!, sem se že naslajal.

Ker me je potem skrbelo ali je to sploh še isti disk, sem usposobil še en računalnik in vse skupaj povezal prek IDE. Olala, če mi je šaril po ohišju, mi je lahko tudi disk zamenjal. Ampak ne! Še sreča! Hitro sem skopiral vse skupaj, da ne bi šlo kaj v maloro. Zato sem porabil vsaj dve uri, če ne še več, kopiranje namreč vzame kar nekaj časa, še posebej slik, ki se jih je nabralo za kar 25GB.

Danes pa pridem v službo, grem najprej pregledat prenosni disk od kolega. Ja, on ima kabelček, ja. Sicer malo drugačen model, a kabelček pa, ja, seveda, ima!

Potem pa gledam noter, v svojo kišto in razmišljam, kako neki je lahko kabel kar izpuhtel. Bogve zakaj sploh dajejo kabel noter, če pa gre tole kar skupaj... In hop, disk in vmesnik se prav lepo združita...

O, je*emti. WTF?

Ko mi kapne, skačem pol ure naokrog in govorim grde besede. O sebi.

Kabla sploh ni, vse skupaj sem toliko pretresel (ker nikoli nič ne prišraufam), da se je disk pač snel dol z vmesnika.

Še zdajle nisem prišel čisto k sebi... Me je sram do neba pa še malo čez ampak tole moram napisat. Da bom vedel in da si bom zapomnil za vse večne čase. Da bom padel na realna tla. Če pričakuješ kabel potem kabel *mora* bit, kaj? A?

Zdaj lahko cel teden okličem za Teden Sklonjene Glave.

Še dobro, da sem vsaj malo počakal in (še) nikogar nisem obtožil, da prčka po mojih stvareh! Zdaj pa le upam, da bo šola zalegla in da bo ves pripetljaj dober primer kako lahko človek odpove na celi črti...

In jaz nisem pri tem nobena izjema.