Zdravje

Evo, danes je padla odločitev! Tamauček gre jutri spet v vrtec!!!!!!!

Juhuhuhuhuhu! Vsi smo zadovoljni, on, jaz, Helena, sploh vsi! Končno bo lahko spet malo z vrstniki in bo "mogoče" spet malo utrujen do večera. Mi ga ne uspemo utrudit do konca.

In končno, spet, se bo življenje sestavilo nazaj, kakor je treba.

Tehle šest, sedem tednov je bilo kar napornih. Resnici na ljubo ne napačnih, a napornih. Spremembe življenskega tempa so več ali manj naporne. Še posebej, če ne veš koliko bodo trajale. Da pravzaprav nič ne veš.

No, saj zdaj tudi nič ne vemo. Vemo, da tamauček nima Montrouxa (al' kako se že piše?), in da je več ali manj zdrav. Nekaj ima na pljučih pa tudi pri pulmologih ne vedo kaj. Skratka, tamaučki ne prenašajo TBCja in se ni za bat, da bi ga še kdo dobil. Samo starejši smo prenašalci, a tamaučku nihče ni niti dokazal, da ga ima. Lahko je tujek, lahko je počasna pljučnica, lahko je še milijon stvari, a ker se ne počuti v nobenem primeru slabo, so ga spustili v vrtec. Variante pa so pregledi taki in drugačni, analize in preiskave, s totalno narkozo in podobno... Uffa, to pa ne bi bilo nič kaj dobro.

Hm, pravzaprav ne vemo nič kaj več, kot smo vedeli pred štirimi tedni. Nič več. Čez dva meseca imamo spet pregled, pa bomo takrat videli. Ejhata.

Danes skače in tuli od navdušenja, kako gre jutri v vrtec. Bomo videli, koliko bo zdržal. Pričakujem eno krizo, tam nekje... no, v četrtek. Ko bo hotel kar doma ostati. Mi ne bi, po šest-sedmih tednih doma???