Moramo res pojest hrane za celo leto? Šunke, potice, hreni, kruh, vse se šibi pod težo dobrot.
Pa je res potrebno delati vse s takim pompom, s takim pretiravanjem? Hočemo svetu, sosedom dokazati, da ne stradamo, da nismo revni, da si lahko privoščimo?
Pri nas smo iz leta v leto bolj skromni. Razsipavanje in nažiranje mi gre vedno bolj na živce. Ne vidim več nikakršnega smisla. Ne rečem, da je fino kaj dobrega pojest, a se nažirat do onemoglosti? Imeti 25 različnih vrst hrane za kosilo?
In potem vsak dan jamrati, kako smo revni in kako nam gre slabo...
Japajade.
Kakor nam kdaj paše, kajne?
Kaj že praznujemo? Se to kdaj vprašamo? Ne nažirajte se preveč, hrane ni v izobilju pa tudi nobene prave potrebe ni. Druga vojna je že zdavnaj mimo...
Vseeno vam želim vesele praznike.
Sem šel pogledat, kaj sem spisal lansko leto na to temo. Tole me je kar presunilo:
-----
Kako pa kaj vaša Velika noč? Šunka, jajca, hren? Ste težji za par kil? Se mi zdi, kot da gredo tile prazniki v povsem napačno smer... Vsi se nažiramo kot da bo jutri zmanjkalo vsega. Na mizah mora biti hrane, da se kar šibijo. Čemu in zakaj? Ali nimamo že tako vsega preveč? Hočemo samo sosedom pokazat, da si lahko tudi mi privoščimo? Skromnost in podobno je pa kje??? Te hrane je v splošnem mnogo preveč. Kot da se še spomnimo časov lakote med vojno. Pa se jih ne. Nažiramo pa se skoraj do nezavesti... Eh...
Mi smo bili letos bolj skromni. Pisank pa smo naredili čisto dovolj.
----
A se ponavljam, kaj? S skoraj istimi besedami... Ojej.
Vpiši se