Tole današnje vreme je pa čista žalost. Dobesedno.
Vlaga, tema, mraz, mokrota, gneča, jajcanje, dežniki...
Že vidim, da bodo tole čisto depresivni dnevi.
Morda bi res lahko uzakonili, da moramo v takih dnevih obvezno ostati doma, lepo zaviti pod odejo, na toplem.
Nikakor si ne predstavljam, da bi moral zdaj v šolo. Še v temi, ves moker v noge do avtobusa, kjer bi eno uro stal do postaje, prišel ves premražen v šolo, kjer bi me še kak prfoks, enako depresiven zaradi vremena, mučil in svoje travme lomil na meni.
Ah, sreče, svoje sem že dal skozi... Davno, davno, a poškodbe še vedno ostajajo, vsaj tako zgleda.
Potem me pa še razjezijo takile kreteni. Verjamem, da imajo poln kufer razlogov, zakaj in čemu so pametnejši od vseh nas, a me to čisto nič ne briga. Takim bi jaz avto zaplenil za tri mesece, pa naj se jim mudi, kolikor hoče. Seveda se je malo za njim pripeljala še cela četica. Medtem, ko nekatere razumem, ker so šli pač pri naslednjem izhodu dol z AC, čeprav je bilo do tam še par km, pa bi nekaterim res kaj grdega storil, ker so odstavni pas izrabili le za to, da se spet zgužvajo na naš pas. Ne moreš verjet, da so lahko ljudje tako brezobzirni, preprosto ne moreš verjet... Pa grem stavit, da so jih polna usta o brezobzirnosti drugih voznikov in o tem, kako drugi ne znajo peljat in o slabi kulturi vožnje in in in in.
Najbolj zanimivo pa je, da to vedno drugi počnejo, kaj?
Saj ni čudno, takle dan, kako pa naj bi bilo drugače...