Jaz tega preprosto ne štekam več.
Peta en dan neznansko boli. Drug dan je bolje, tretji dan pa je že vse ok.
A me kdo mal zafrkava??? Sam sebe?
Sicer mi je pa zdaj, par dni pred LM, čisto vseeno. Briga me. Tekel bom po svojih močeh pa kar bo, pa bo. Briga me za rezultat, briga me za gužvo (tole najbrž malo manj), briga me za vse... Tekel bom, pa konec.
Najbrž bo to moj prvi in zadnji LM, gneča ni moj prijatelj, prav grozno se počutim med toliko ljudmi. Res pa je, da preveč ne smem govoriti, kaj ne bom, ker se mi zarečen kruh hitro nabira. Ga ne bom mogel odmetat. Bomo videli, kako bo, anede?
Danes sem šel torej malo preizkusit nogo, začel sem počasi, na 156 obratih, kar se mi je menda posrečilo prvič. Nekje po dveh km sem prešel na 166, po petih sem dal na 172, na koncu pa sem nabil na 183. Pa sem čisto v redu skoz prišel. Na LM se bom moral vseeno malo bolje potrudit, najbrž je brez veze, da pridem skozi cilj kot turist, vseeno je to tekmovanje. Poudarek je na "malo"!
Mi mora prav noga odpast, da me pamet sreča: začni počasiiiiii???
6.383m, 44:27, 167/90%, 672kCal, 6:57/km.
Sem se pa med tekom spomnil, da gremo pravzaprav tečt na deset in pol kilometrov. Pa preden bom jaz štartal tam nekje z zadnjega konca... bruto čas... Kaj si zdaj zastavit za cilj? Še vedno 70 minut? Saj jih ne bom dosegel... s takim tempom že ne... 80 jih pa tudi ne morem postavit, saj se bom sam sebi smejal. Ah, kar 70 naj ostane. Če pa jih ne bom dosegel, pa tudi ne bo konec sveta, saj tudi ne bo prvič, da ne bom dosegel zastavljenega cilja. Če se bom trudil, bo vsak rezultat čisto ok. Samo, da pretečem!
Zadnje čase samo še o teku in LM pišem... A me mal daje, a? Najbrž pa tudi nisem edini, he, he!
Vpiši se