Vsi tisti, ki pravijo, da so velika tekmovanja nekaj posebnega, imajo čisto prav!
Ljubljanski maraton je nekaj posebnega.
A zato se je treba postavit v startne bokse enega od tekov, na 10km ali na 21 ter 42km. Edino tam se lahko občuti vznemirjenost večtisočglave množice.
Mene sicer taka množica navdaja s strahom, a tokrat je bilo to prijetno vznemirjenje. Mir, prijateljstvo, tek in sama udeležba.
Pa še The Stroj. Toliko, da se nismo drli: spustite nas s ketne... Škoda, da se niso vozili z nami...
Takega ponosa ob ciljni črti ter zanosa skozi vso tekmo, nisem čutil še nikdar. Pa čeprav nerazložljivo, je vse to tam. Zajeto v vsej množici, ki misli le na tek.
Svoj zadani cilj sedemdesetih minut sem dosegel.
Še bolj sem pa ponosen, da mi je šlo v redu. Pravzaprav odlično. Do četrtega kilometra sem sicer malo trpel - kot je to v navadi - potem pa je šlo. Ko sem srečal še Heleno, sem kar nekaj začel poskakovat. Pa sem si rekel: Hej, stari, tole je vseeno tekmovanje, ne bodi turist, saj vidiš, da ti gre dobro! In sem pospešil, pa še pospešil in na koncu od 9km naprej pravzaprav tekel, kolikor sem mogel. Malo pa se moram namatrat, anede?
Zdelo se mi je, da letim. Najbrž sem res letel, na krilih zanosa. In sem jih začel nazaj prehitevat, ker prej so samo mene prehitevali. Do petega kilometra sem namreč prehitel le eno starejšo gospo...
Sicer sem bil zadnji od vseh Krtov, ampak to mi veselja ne more vzeti. Nikakor!
10.500m, 1:06:54 (neto), 170/92, 1044kCal, 6:22/km, bruto čas 1:07:57. Nekje tri minute in pol sem bil sicer nad 180 obratov, ampak je bilo čisto prijetno in nič utrujajoče, najbrž nekje pred ciljem.
Taktika se je torej pokazala za izredno dobro! Ponosen sem, da sem se jo uspel držat do konca. In da sem na koncu res tako lepo šibal, in to brez vsakršne muke. To je pravzaprav še najlepše, nisem se pre-zmatral.
Nekateri pravijo, da je deževalo. Po pravici povedano, nimam pojma.
Potem pa še na piščanca, in dan je bil preprosto lep!
Seveda pa čestitam tudi vsem sotrpinom: Rajko, Rado, Karmen in vsi Krti, iskreno čestitam tudi vsem vam! Dobro smo se držali, anede?! Škoda le, ker smo se bolj malo ali pa sploh ne videli... Na kakšnem manjšem tekmovanju, Izzivu, morda?
Ja, ja... še bom tekel. Se ni za bat.