Kult mrtvih

Še vedno so danes Vsi sveti.Ostala preimenovanja so samo režimsko modnega značaja.Danes je krščanski praznik vseh svetnikov.Ker pa je v starem režimu bilo tistim,ki praznika ne praznujejo zelo nespodobno in nerodno tisti dan ne biti pri obredih na pokopališčih,so uvedli preimenovanje.Itak je pa dandanes pomen prav vsakega praznika,tako cerkvenega kot civilnega pri večini samo v tem,da so to fraj dnevi.!

Ferdo

Jaz na grobove ne hodim, vsaj ne že nekaj let. Prej sem samo s staro mamo, ki je obvezno morala romat za dan mrtvih v gužvo, pa jo je nekdo moral pod roko peljat (posebi, ko je ratala slepa). Svoje čase sem se tradicionalno udeleževala komemoracij za borce nob, dokler jih niso terminsko prestavili v čas med-tednom-dopoldne, torej med šolo, službo. Sedaj, ko nimam več ne stare mame in ne mame, sploh ne grem in ne vem, če bom še kdaj šla. Tudi na maminem grobu še nisem bila, pa tudi ne mislim it, me ne vleče. Pa je z menoj vsako minuto v dnevu.  Res je to tako osebna stvar, da je vsaj jaz v neskončni gneči na en dan v letu ne bi mogla osebno doživljat. Ne poznam sicer zgodovine nastanka tega "praznika", ampak se mi zdi, da je primeren mogoče za praznik v smislu kolektivnega zavedanja za neke dogodke, ki so kolektivu (kaka fajn beseda ) nekaj prinesli, ne pa za "spomin na staro mamo, mamo, očeta itd...". Ta nas menda spremlja vedno, tiste hm... kako bi rekla... skupinske zadeve pa ne. Je pa prav, da mamo praznik za njih.
Tko, a sm zlo zabluzila?

Ampak kakšen spomin na mrtve? Za pečen kostanj in turški med gre!

Wega pozabil si še na pleskavice!

Ferdo, imaš čisto prav! Problem je, ker se nihče več ne zaveda samega praznika. Bistvo je, da se mamo fajn, da imamo frej in da žremo ko norci.

Proti krščanskem prazniku nimam prav nič, le ljudje, ki vse skupaj obrnej(m)o in iz neke ideje dobimo čisto nekaj drugega, mi gredo na živce.

V kolektivu je ponavadi lažje, kajne Maša? Tudi bolečina se razgradi. Vendar pa ne odrešuje, če lahko še jaz malo zabluzim! ))

Wega. Ah. Ti si zadnje čase čisto preveč realističen. Obstaja svet tudi zunaj, nad, okrog tega, ki ga vidiš! ))))))

Tudi meni je ta praznik povsem odveč. Čeprav redno hodim po grobovih zavoljo dobrih odnosov s starši. Je pa 1. november običajno edini dan v letu, ki je dejansko porabljen za prazen nič. Če grem na pokopališče v povezavi s pokojniki, za to ni nobene potrebe, da grem 1. novembra v gnečo, razkazovanje pelcmantlov in opazovanje rezultatov tekmovanja za najbolj kičast grob.

Če me pa kaj zjezi je to da mi že napisan komentar pogoltne e-praznina. No naj na kratko obnovim:
Kostanj in turški med sta neločljivo povezana z otroštvom in obiskom Žal na 1. november. In lučke seveda, če je bil že mrak. Pleskavic na srečo ni, celo neki poskusi helijevih balonov in sladkornih pen so zamrli. Je pa zanimivo, da da žalah nisem doslej srečal še niti enega mrtvega.

Huh, tisti, ki bi enkrat našel e-pokopališče, bo bogat človek! Koliko stvari že tam čaka, kaj?

A sladkorne pene ni več? Jaz pa turškega medu nisem nikoli preveč maral... Uh, Žale, ja... Par let sem celo ikebane in sveče prodajal. V snegu, mrazu, ledu! ;)

Krtek, ni ravno za nič, sorodnike le srečaš, kar pa je kar nekaj. Drugače jih še takrat ne bi! ;)