Smučanje

Saj ne morem reči, da ni bilo fino.

Ampak toliko fino pa spet ni bilo. Na žalost ne vidim prav nobenega smisla v čimhitrejšem letenju s hriba navzdol. Nobenega.

Evo, sem probal. Po dvajset+ letih sem ponovno stal na smučkah in poskušal znova. Morda pa me zagrabi? Morda mi bo všeč? Morda bo kako drugače?

(Mater, nisem vedel, da ima tamauček toliko odriva!!!)

No, pa ni bilo. Tudi tokrat ni nič potegnilo. Prvič je bilo še najbolje, petič pa že popoln dolgčas, po petnajstih vožnjah pa sem raje zavil za šank. Tam je bilo mnogo bolj veselo. In še s časom je veselje naraščalo...

Pa carving gor in dol in vsi samo še letijo k norci. Meni je bilo že davno nazaj prehitro in mi je tudi danes še vedno prehitro. Otroške proge so zame, tam bi morda celo užival. Če ne bi bilo treba stodvanajstkrat gor in dol... Na začetku sem se sicer malo bal, ker sem carving spustil v teh dvajsetih letih nesmučanja, ampak sem si oddahnil, ko sem videl, da gre tudi po starem načinu. Malo oddrsavanja, ampak drugače gre pa čist lepo. Kot da bi imel sulice.

Sulic seveda nisem nikjer dobil, sposodit sem si moral kar novejše smuče. In pancarje. Le palice sem imel kar svoje, pohodne, zložljive. Saj so se čisto dobro izkazale! Hvala prijateljem za posodo... drugače najbrž še dvajset let ne bi poskusil!

Pa tudi Helena je poskusila tokrat, da sva se lahko še parkrat spustila skupaj. A je skoraj prehitra zame... Je pa res, da mnogo bolje zgleda na smučah, kakor jaz. No, pa tudi brez smuč...

Otroci so se pa nasankali in namokrili do konca. Naša dva tamaučka nista dala niti pet minut miru, kepanje, metanje, kepanje, metanje... skupaj sta popolnoma podivjana. Se že pozna, da sta kar velika in jih že lahko malo bolj same puščava. No, sama... saj sta imela polno družbe Krtov!

Seveda pa smo na koncu koncev prav vsi uživali, tudi jaz! Prav luštno je bilo in čeprav ni bilo ravno takega sončka, kakor je bil lansko leto, pa je bilo vseeno prijetno. Sicer pa je s Krti to vedno!

Ja, noge so tudi kar fino bolele. Med samim smučanjem še najbolj, ko sem robil kot zmešan. Tam sem se moral kar pogosto ustavljati, ker nisem zdržal. Zanimivo pa je, da nisem imel naslednje dni prav nič musklfibra. Zvečer so noge sicer bile utrujene, a nič hujšega, nič bolečin. Zanimivo.