Danes sem si hudo zgodaj navil budilko. Ob 5h.
Da bi čimpreje švignil v hrib in bil tudi čimprej nazaj.
Pa mi ni ratalo. Nikakor. Do pol sedmih sem se še valjal po postelji in nisem in nisem hotel vstat. Se mi ni šlo ven v nobenem primeru.
A na koncu sem popustil in sem jo odhlačal na Murovico. Že tako je bila zgodnja ura, kaj bi šele bilo ob 5:30! Je pa res, da me je eden celo prehitel, je šel že dol, ko sem jo jaz drobil navzgor. Nazaj grede pa sem srečal že tri, štiri.
Malo mi je žal, da je nisem mahnil na Jarškega, ampak potem bi res moral vstati ob petih, pa še precej dlje bi se zadržal. Za kaj takega pa tale sobota ni bila primerna. Je bilo treba biti kmalu doma.
10,43km, 1:32:36, 919kCal, 159/173, 435vm, 55:20 gor, 37:15 dol. Kar veliko teka, sploh dol, oziroma povsod tam, kjer se da tečt (ravno ali navzdol).
Cel čas je tokrat rekord za tričetrt minute, vendar na račun poti navzdol. Za gor sem bil za pol minute prepočasen.
Hm, zdaj že sam sebe preganjam za minuto, pol. Brez veze. Res pa je, da tako zdaj dobro vem, kje sem, kaj zmorem in kje so moje zmožnosti, zato pa primerjam, štejem, izračunavam in pregledujem. Da se v prihodnje ne prenaglim, da se spoznavam in spoznam.
Vpiši se