V petek smo leteli torej na praznovanje.
Ja, super smo se imeli. Midva s Heleno sva celo plesala! Ne moreš verjet! Pa nisem veliko spil...
Pa jedli smo. Jedli kot nori. Je pač taka navada. Tole je bil prvi krog. Za drugega sem mislil, da se hecajo. Pa se niso, okrog 23h je prispel. Pa še polno sladkarij. Pa torta. Pa... Huh, držal sem se!!!
Vse nas je pričakalo že prav lepo urejeno. Le še posedli smo.
Saj, plesati je bilo treba, drugače bi od hrane kar posedeli ali celo poležali...
Jaz sem imel telovadbo v tem, da sem skakal naokrog in slikal. Slikal, slikal, slikal. Zakaj pa ne, če pa že imam veselje, anede?!
Sem in tja je celo kakšna slika uspela!
Do ognjemeta smo še počakali
potem smo se pa odpravili domov. Okrog dveh ponoči. Nihče še ni šel spat, so pa zato prav hitro mrknili v avtu.
Takole sredi noči ni prav nič prijetno peljat. Sploh ne s petka na soboto, ko se ti zdi, da so sami čudni ponočnjakarski tiči na cesti! Pa še svinjarija, ko hočeš it na kavo, pa ravno kavomat čistijo... Pa ravno ob treh ponoči?
Pa še kar nekaj megle je bilo, tako za začimbo, da ne bi bilo prelahko.
Ja, dolg dan je bil, čisto do pol štirih, ko smo se končno zavlekli pod odeje v lastne postelje...
In tako je bil danes dopoldan v naši hiši precejšen mir.
Vpiši se