Rekordi

Pravzaprav je kriva Nočna 10ka. Ja. Res!

Tako dobro sem namreč tekel in bil na koncu tako ne-zmatran, da sem spet mislil, da lahko posegam po zvezdah.

Japajade.

Na koncu tokratne šmarnogorske preizkušnje sem bil luzer in pivo sem moral plačat prvi. Vse to sem si sam izbral, ker je raven testosterona prekomerno zrasla in sem bil prepričan, da bom Wego tokrat ugnal. Sploh sem bil toliko poln sam sebe, da sem mislil, da bi ugnal prav vsakogar.

No, na koncu nisem ugnal niti samega sebe! Pravzaprav patetično do skrajnosti.

Čeprav mi je kar všeč, da me takale stvar postavi na realna tla, ne pa kaj hujšega. Naprimer, da bi si spomnil, da sem zdaj sposoben pretečt 100km. Ali kaj podobno neumnega in bi šel delat treking v kake oddaljene kraje, od koder bi me morali potem nazaj trogat reševalci. Zdaj sem jo dobil le po ponosu, to pa ni tako hudo. Se mi večkrat pripeti... kaj čmo.

Mrzel sem bil (na 181 obratov) v natanko dveh minutah in 45-ih sekundah. Potem - seveda - ni šlo več. Zagnal sem se kot mladi junček in tako hitro tudi odnehal. Niti dihat nisem mogel več... 178 obratov je bilo na koncu povprečje, ki kaže, da res nisem prav nič počival in se nič šel turista. Me pošteno jezi, da sem tako poceni padel na vedno enako finto s prehitrim začetkom.

Še dobro, da je pivo gor.

In da tudi zmagovalci plačajo pivo.

In ne samo, da nisem naredil rekorda, še slabši sem bil od zadnjič! Ah! Najraje bi se kar ugriznil.

Ampak dol je bila pa spet povsem druga pesem! Oh, dol letet mi je pa v užitek. Rado me je seveda v začetku spet ugnal ko strela, ampak je potem odnehal in mi pustil veselje. Jaz sem se pa potem kar dobro namatral. Šele zdaj, ob analizi garmina, vidim, da je bilo navzdol obratov še kar nekaj več, kakor pri hoji navzgor! Do 192 sem jih nabil. Pa sploh opazil nisem!

Ja, saj čutim, da je presneto naporno hitro teči dol, a nisem si mislil, da obrate tako visoko nabijem! Najbrž zaradi dihanja, ki navzdol ni problem... Ampak 192 obratov! Uau. Bom moral malo pazit, to je pa že kar malo preveč. Me potem preveč zmatra.

Je bilo pa tako fino letel dol... Eh, dokler se ne bom enkrat razlepil čez vse tiste korenine! Samo skačeš, ko kakšna kobilica. In seveda sem vesel in ponosen in objesten, da sploh lahko!

Sem pa potem seveda razmišljal, kako bi vse to obrnil v svojo korist. Si pač vedno najdem "bright side". In jasno mi je uspelo! Celo dva rekorda sem postavil tokrat, čeprav je bil rezultat za gor katastrofalno slab. Ampak skupen čas: rekord! Čas navzdol: rekord!

Juhej, dva rekorda celo!

Do naslednjič, mater...

26:54 gor, 13:33 dol.