Krtinski praznik. Ženski nogometni turnir, vsako zadnjo nedeljo v septembru.
Je že kar nekaj časa od takrat, jaz pa še nič... To pa res ni za nikamor!
Začelo se je seveda že prejšnji dan, a mene ni bilo zraven, sem skakal po Gorjancih in potem še na žuru. Še v nedeljo sem komaj vstal, ves zmatran, utrujen in nažrt. Pa sem se vseeno prikazal na jutranji kavi, ko je bilo treba začet s pripravljanjem igrišča in vsega ostalega.
Lepo vreme pa smo imeli, to pa res! Se zahvaljujem vsem bogovom in Bogovom.
Najprej stvari za tamale, jih je bilo potem res vse polno gor!
Namesto jurčka smo postavili kar klopi in veliko marelo. Se je izkazalo za čist ok. Je pa bilo treba seveda sprobat, kdaj je pivo dovolj hladno!
Za urejanje muzike so zadolženi pa kar Gamsi. Niso ravno zadolženi, jih lepo prosimo in oni nam to prav lepo uredijo in porihtajo ozvočenje!
Mogoče smo bili letos celo malo pozni, kmalu so namreč že prišle prve ekipe malo trenirat!
Potem pa, ravno sem uspel vse klopi znosit s tovornjaka, je že bila prva turnirska tekma!
Tekem je bilo kar nekaj, saj smo imeli kar šest ekip in dve skupini. Tako se je gledalcev kar nekaj nabralo, čeprav bi jih najbrž bilo še več, če bi bilo vreme še boljše.
Otroci so uživali in se šli svoje tekme, naš je bil itak samostojen in je veliko okoli španciral.
In si je na koncu nabral kar nekaj prijateljev. Na mladini svet stoji!
Jaz sem skakal naokrog, pomagal, slikal in poskušal ne preveč pit. Kar mi je tokrat kar dobro uspelo. Bi se moral držat lanske obljube in dogodek izpustit, pa je bilo takole tudi čisto ok.
Ko se je začelo ukvarjati s hrano, sem bil seveda kar naprej zraven. Nikakor ne bi hotel česa takega zamudit.
Česa takega pa sploh ne. Letos smo jih prodajali po 1€, ravno toliko, da si jih ljudje ne nosijo domov...
Kremšnite pa seveda zastonj. Nekje pet do šest minut je trajalo in so šle, kar nekaj pladnjev njih!
Da se punce med kosilom spočijejo, se tačas udarijo Stari in Mladi iz Krtine in bližnje okolice. Vedno napeta tekma, ko mladi povedejo, potem pa starčki pokažejo svojo vztrajnost.
Tokrat so se Stari presenetljivo dobro držali in igrali neverjetno dobro. Tekli so kot nori! Zato zmaga ni bila niti malo vprašljiva! Svojo faco sem moral pomoliti zraven še sam, čeprav nisem bil prav nič zaslužen za zmago...
Potem so bili pa na vrsti le še finalni obračuni, nekaj streljanj enajstmetrovk, a je šlo hitro.
Še zadnja velika tekma in... zmagovalke so tokrat postale... Kelnarce & Krtinke! Torej domača ekipa! Tokrat združeni večni rivalki, Kelnarce in Krtinke so skupaj - pravzaprav povsem nepričakovano - premagale vse ostale in prejele pokal za prvo mesto!
Čestitke!
Zdi se mi, da je njihov selektor dobil tudi kar nekaj (dobrih!) stav. Tudi njemu čestitke, jasno!
Cel dan sem španciral gor in dol, slikal, se pogovarjal, pomagal in eto... kar naenkrat je bilo tudi konec dneva! Kot da bi imel dal le še par ur... A tako je vedno, ko je človeku luštno pri srcu! Pa drugo leto naprej, dvanajstič!
Pa še en milijon slik.
Vpiši se