Ja, včasih smo imel take... kako bi rekel... zanimive kape!
Nikoli jih nisem maral nosit. Nobenih kap, pa čeprav mi jih je mama kar naprej na glavo tiščala. Samo, da sem šel za vogal, je šla kapa dol.
Ampak zdajle, nekje čez neka določena leta, mi je pa kar fino imet kapo. No, zdaj so itak prišle rutke in pač z njimi težim, vendar pa - čim je bolj mrzlo - že pogrešam kapo! Pred parimi leti sem celo dobil tisto debelo, tibetantsko, ampak tista je res le za pod minus deset! Drugače pride do samovžiga.
Pravzaprav sem samo hotel povedat, koliko imajo danes velik kap na razpolago. Tokrat jih je predstavil naš najmlajši hud model, ki si ni mogel kaj, da ne bi malo nastopal sredi trgovine in me (nas) motil do konca in še malce naprej. Takšnale je bila kolekcija:
Oranžna z zasanjano bebastim pogledom:
Rdeče siva z nasmeškom:
Belo rumenkasta z vprašanjem?
Modro bela z začudenjem:
In taka brez. Da se vidi razlika.
Ostala je le še ena kapa iz kolekcije, a ta se je nekako čudno pofulila. Kako ji je to uspelo, nam še danes ni jasno!
Lahko bi pobarval na rjavo, pa bi vsi mislili, da se skriva za vrati.
Skratka, kap na tone! Saj bi kako tudi vzel, ampak 40€?! Za kapo, ej? Ok, luštna, super, ampak... Sem dal nase ene rokavice, joj, se mi je kar ročica stopila noter, tako tople, tako mehke! Tako... fantastične! Jih kar nisem mogel dol vzet in sem jih hotel kar na blagajno vzet. Ampak pri ceni 65€ me je pa kar malo speklo... Bom moral kar še naprej uporabljat svoje stare, ki sem jih dobil za neko novoletno darilo. Jah, kriza je, a ni?