Pred novim letom smo šli pogledat še IKEA-o v Villesse, baje je to po naše Vileš.
Kaj naj rečem? Da je popolnoma enaka, kot tista v Celovcu? Če že ni, morajo bit pa res take male razlike, meni se je zdela popolnoma enaka.
Še gneča je bila povsem enaka. Povsod sami naši.
Čeprav nismo hoteli nič kupiti, smo na koncu kupili kar nekaj. Resnici na ljubo pa moram priznati, da smo se vsi zelo držali nazaj in da smo lupili resnično malo prčkarij. IKEA je pač taka, da nabereš polno nekih nepotrebnih reči, ker so res luštkane. Saj vemo, kako to gre, ko prineseš domov petstoštirinajst blazinic. Ki so na koncu le dobro strelivo za oba tamaučka ob njunih poušterbojih.
A, ne! Tokrat pa ne! Tokrat so bile same velike stvari. Mize in mizice, predalnik in luči.
Meni - ki se na pohištvo prav nič ne spoznam - se zdijo zadeve poceni. Predvsem pa me vedno prevzamejo nove zamisli, oz. zamisli, ki jih vidim vedno le pri njih, nikoli doma. Že samo sestavljanje pohištva je povsem nekaj drugega! Če že ne maram sploh hoditi po takih štacunah, pa grem pravzaprav v IKEA-o rad. Če ne drugega, se vedno čudim svežim zamislim, kako kaj organizirati, kako nakupovanje pripeljati povsem na drug nivo, kako lahko dobro zgleda čisto enostavna embalaža, kako funkcionalnost vpliva na pakiranje in še milijon različnih stvari.
Če ne drugega, lahko vedno kupim baterije.
Razlike med Celovcem in Vilešem po mojem torej sploh ni. Odvisno kateri jezik in kultura ti je bližje, tja pa greš. Ali pa tja, kjer ti je bližje.
Vpiši se