Ena čez drugo se mi zadnje dni vrstijo misli.
O rezultatu na Škofjeloškem trekingu, kjer mi še vedno ne gre v račun, kako sva s progo opravila v 13:43/km, ko pa sva na Približku Moravške, ki je bila kar dobro daljša, nahodila le 12:09/km? Pa je višincev recimo primerljivo, sto manj na približku, vendar pa je bil skoraj 12km daljši... Je ta minuta in pol na kilometer le zaradi orientacije? Pojma nimam... Najbrž paše v tisto: včasih hodim hitro, včasih pa počas?
Saj ne, da bi se sekiral, me pa seveda zanima. Predvsem s stališča, da bom naslednjič vedel kako in kaj. Naprimer v Beli Krajini... tam bo sigurno čez 40km, orientacija bo bolj zahtevna, najbrž pa manj višincev. Limitni čas je že zdaj postavljen na 10 ur. Jaz bi pa rad vseeno vedel, koliko časa bova midva porabila v takšnih pogojih... Bo 10h sploh dovolj? Če bodo postavili časovne omejitve potem se jim vsaj ni bati, da naju bodo morali čakati... Meni pa je načeloma tudi vseeno, saj verjamem, da se bova tudi tokrat nahodila in naužila do konca. In končno enkrat detaljno spoznala belokranjske breze, gozdove in izgubljene vasice.
Včeraj sem šel tečt do Gradiškega. Tisti klanec pred njim me namreč vsakič tako vleče... Pa me je le noga bolela in spet sumim nogavice. Spet tista enaka bolečina, kot da imam votlo nogo. Grrrrr, sedem kilometrov sem porabil, da sem se dostojno ogrel in da me je nehalo vse nekaj bolet. Ali pa je bilo to zato, ker sem zavil v breg in hotel pobegnit v gozd, kamor me kar naprej vleče? Kdo bi vedel, je pa bilo od takrat naprej mnogo bolje, gradiških klancev pa kot da ni več. Saj me zadihajo, seveda me, ampak to ni več to. Sva avto pustila kar gor, na vrhu pri kozolcu, da sva lahko še malo prečila travnik in imela še kakšen klanec več. Ja, malo zmede je bilo včeraj, jaz sem šel tečt do jezera, potem sva skupaj naredila en krog, nazaj pa je tekla Helena. Zanimiva kombinacija.
Le tele nogavice mi gredo na živce. Na koncu koncev imam le ene same, samcate. Take, ki so dobre za vse pogoje. To pa je nekam malo, še posebej, če računam na pralne škrate, ki kradejo nogavice po tekočem traku! Saj jih čuvam, ampak škratje so prebrisani in namazani z vsemi žavbami, proti njim pogorim na celi črti. Kaj bom pa potem, a? Da bi bila ironija popolna, so to tiste nogavice s prvega mojega LM-ja, kratke in zoprne. Pa jih moram imet v vseh supergah, na koncu tudi v gojzarjih, saj so edine, ki ne delajo žuljev. V gojzarjih pa je tak mali, tanki štumfek prav grozno nosit. Še posebej pozimi.
Mogoče bo treba malo sprobavat.
Torej še en treking, pa formaraton, mogoče še tek od Krtine do Primoža, potem je pa že 24-h Primoža! In tega ne gre spustiti za nobeno ceno! Letos se ne morem odločit na koliko bom startal in kaj bo moja skrita želja. 12 in 13x? Problem je, ker se skrite želje kar same postavijo in so velikokrat izven realnih zmožnosti. Potem je pa človek razočaran. Po drugi strani pa spet nočem bit turist in si ne smem premalo zastavit, saj bi moral biti letos dobro pripravljen. Jebela cesta, same dileme... ki si jih postavljam le sam...
Bo pa luštno, v vsakem primeru.
Na Nočno 10-ko se je treba prijavit. Saj bodo vse zapolnil že v aprilu...
Kdaj bom naredil še tisti konček Moravške? Kdaj bom začel - vsaj - razmišljat o Rokovnjaški? Kdaj sploh najti kakšne datume? Še za MC IV. ga bo presneto težko najt, v maju sigurno ne.
Heh, v juliju planiram izvest Naskok na Sedlo. Vsak se hvali s svojim rezultatom, jaz pa (še) nisem prišel hitreje od 2:20... Bomo torej preverili in videli kdo ima prav in kdo si zmišljuje. Me prav firbec matra!
Moram priznat, da mi je animacija trekinga neverjetno zabavna. Pojma nimam zakaj, ampak preprosto se valjam po tleh...
Jah, takole smo nametani zadnje čase. Pa še to samo glede tekaško-treking zadev. Kje je še vse ostalo!
Vpiši se